Jezero ali elektrarna

Družmirsko jezero je nastalo, ko se je začelo površje ugrezati zaradi izkopavanja premoga pod tem območjem. Sčasoma je voda zalila nekaj vasi, več kot 2000 prebivalcev in prebivalk se je moralo razseliti. Na Družmirskem jezeru tako vsako leto prižgejo in spustijo v vodo več kot 6000 lučk v spomin na potopljeno vas Družmirje.

Čeprav je jezero nastalo zaradi industrijskih posegov, torej je spremembe povzročil človek, je danes pester ekosistem in rekreacijski prostor za domačine in obiskovalce. Zdaj Holding Slovenske elektrarne tam načrtuje plavajočo sončno elektrarno, ki naj bi pokrivala polovico jezera. Plavajoča konstrukcija bi bila s kopnim povezana s kablovodom, namestili pa bi jo tako, da bi jo zasidrali na dno ali pa v zemljo ob vodi.

Krajevno prebivalstvo, ki se še spomni projekta TEŠ 6 – na začetku ga je podpiralo, potem je ugotovilo, da je bil celoten projekt predimenzioniran (če sumov o korupciji sploh ne omenjamo) – se je načrtu uprlo in ustanovilo civilno pobudo. A 500 podpisov ni bilo dovolj, želeli so sodelovati v postopku priprave državnega prostorskega načrta, vendar pobuda ni dobila statusa stranske udeleženke v postopku. Šaleško EKO gibanje je vztrajalo pri nasprotovanju plavajoči elektrarni na drugačne načine – s pripravljanjem prireditev in zbiranjem podpisov proti načrtovani elektrarni. Ta naj bi ogrožala 225 vrst ptic, 23 vrst rib, redke dvoživke in druge živali, ki so si našle življenjski prostor v jezeru in okoli njega. Uničila bi ekosistem, poleg tega naj bi ogrozila razvoj turizma in možnosti rekreacije, na primer veslanja, plavanja, ribolova in jadranja. EKO gibanje je kot alternativo za postavitev sončnih panelov predstavilo območje TEŠ, Premogovnika Velenje, Gorenja in parkirišč ter streh. Njegovi predstavniki poudarjajo, da je gradnja na jezeru sicer cenejša in lažja, a za naravo dražja pot.

Sočasno je podjetje Matrika po naročilu HSE pripravilo okoljsko poročilo in v njem ugotovilo, da je pestrost življenja na tem območju res velika, zlasti na obalnem delu. Kljub temu naj bi načrtovana elektrarna zaradi 70 omilitvenih ukrepov imela na okolje »nebistven vpliv«. Poleg gradnje plavajoče elektrarne je načrtovana tudi krajinska ureditev okolice jezera. K tej naj bi sodila gradnja različnih poti, naprav za rekreacijo, plaže ob Ribiškem domu in drugih objektov. Župan občine Šoštanj Boris Goličnik je še dodal, da naj bi projekt predvideval neposredno finančno nadomestilo vsem gospodinjstvom v občini, najverjetneje v obliki cenejše elektrike.

Treba je opozoriti, da mora vlada za zagotovitev zakonske podlage za gradnjo elektrarne zakonu o vodah dodati člen 37a, ki naj bi omogočal umeščanje fotonapetostnih naprav na Družmirsko in Velenjsko jezero. Največje vprašanje pa je, ali je gradnja plavajoče elektrarne sploh mogoča, dno jezera se namreč še vedno spreminja in ugreza.