»Ne smemo narediti iste napake, kot smo jih s socialnimi omrežji, kjer smo šole rekle, da se tega ne gremo«

Vlogia umetne inteligence pri izobraževanju

V Mariboru se je danes začela mednarodna konferenca, ki združuje učitelje iz 35 držav v razpravah o prihodnosti izobraževanja ter vlogi umetne inteligence pri poučevanju v srednjih in poklicnih šolah. Med drugim bodo govorili o tem, kako lahko umetna inteligenca izboljša učne procese, ob tem pa ostane dostopna, vključujoča in etična.

Petdnevno konferenco soorganizirajo Fundacija Azija-Evropa (ASEF), Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco IRCAI na Institutu Jožef Stefan in njihov program Open Education for a Better World (OE4BW) ter Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška v Mariboru, s podporo ministrstva za zunanje in evropske zadeve, Nacionalne komisije za UNESCO ter drugih partnerjev.

"Ne smemo narediti iste napake, kot smo jih s socialnimi omrežji, kjer smo šole rekle, da se tega ne gremo in smo se umaknile. Zdaj pa rešujemo zaplete in težave, ki zaradi tega nastajajo. Nujno moramo biti proaktivni, ugotoviti, kaj je smiselno in na kakšen način pristopiti do tega. Ker umetna inteligenca je tukaj, ne moremo si zatiskati oči," je za STA povedal direktor Zavoda Antona Martina Slomška Andrej Flogie.

"Umetna inteligenca je tu in na nas je, da se odgovorno in premišljeno soočimo z njo," je dodala strokovnjakinja za umetno inteligenco in podatke pri Evropski komisiji in Unescu Lidija Kralj. "Naprej je treba ugotoviti, kje in kako nam lahko pomaga, kakšna so tveganja in prednosti. V vsakem primeru pa ne umetna inteligenca za vsako ceno, še vedno je namreč najpomembnejši človeški stik, človekova odgovornost za odločitve, človeško preverjanje," je dejala.

"Ne smemo narediti iste napake, kot smo jih s socialnimi omrežji, kjer smo šole rekle, da se tega ne gremo in smo se umaknile. Zdaj pa rešujemo zaplete in težave, ki zaradi tega nastajajo. Nujno moramo biti proaktivni, ugotoviti, kaj je smiselno in na kakšen način pristopiti do tega. Ker umetna inteligenca je tukaj, ne moremo si zatiskati oči."

Andrej Flogie,
direktor Zavoda Antona Martina Slomška

Med prednostmi uporabe umetne inteligence v izobraževanju je izpostavila možnosti prilagajanja učnih vsebin posamezniku oziroma določenim skupinam. "A tu so tudi največja tveganja. Če želite resnično prilagojene vsebine, je treba izdati veliko podatkov o učencih. Zagotovo pa ne želimo recimo izdajati zdravstvenih podatkov in podobno," je ponazorila.

Tudi na ostalih področjih so tako prednosti kot slabosti, zato je premišljen pristop nuja. "Učencem je na primer zelo zanimiva pomoč pri povzemanju bralnega gradiva, a tu je tveganje, da izgubimo veščine branja in pisanja," je povedala Kralj.

Projektna vodja za inovacije v izobraževanju pri ASEF Jyoti Rahaman je pojasnila, da se njihova organizacija ukvarja s to tematiko že več let. "Med učitelji je veliko bojazni, iz zasebnega sektorja pa veliko obljub. Zato je treba učitelje opolnomočiti, da se bodo lahko uspešno soočali s tem. Treba je tudi zagotoviti, da je na prvem mestu še vedno človek, ne tehnologija," je dejala.

"Naprej je treba ugotoviti, kje in kako nam lahko pomaga, kakšna so tveganja in prednosti. V vsakem primeru pa ne umetna inteligenca za vsako ceno, še vedno je namreč najpomembnejši človeški stik, človekova odgovornost za odločitve, človeško preverjanje."

Lidija Kralj,
strokovnjakinja za umetno inteligenco in podatke pri Evropski komisiji in Unescu

Učitelji iz Evrope in Azije, ki so se danes zbrali v Mariboru, so začeli sodelovati maja na daljavo in tako skupaj razvijali inovativne pedagoške prakse. Te so tudi že preizkusili v praksi, na tej konferenci pa bodo predstavili svoje izkušnje. Na koncu bodo izbrali najboljše rešitve, v komisiji pa je poleg izkušenih strokovnjakov tudi dijak. "Da lahko opolnomočimo učitelje, je potreben tudi glas dijakov," meni Rahaman.

Konferenca je združena s strateškim srečanjem mentorskega programa OE4BW, ki podpira razvoj odprtih izobraževalnih virov za trajnostni razvoj.