Black Cube / Izraelski obveščevalci v Sloveniji

V ponedeljek, 22. decembra 2025, je na VIP-terminalu ljubljanskega Letališča Jožeta Pučnika pristalo izraelsko zasebno letalo Hawker 800XP z registrsko oznako 4X-CNZ. Hawker 800 je srednje velik poslovni reaktivec z dosegom 4700 kilometrov in prostorom za do devet potnikov. Tega, ki je decembra pristal na Brniku, upravlja Arrow Aviation Ltd. iz Tel Aviva, eden od vodilnih izraelskih operaterjev zasebnih letal za VIP-prevoze, diplomatske misije in posebne operacije za vladne in zasebne naročnike.

Omenjeno letalo sicer redno kroži med Tel Avivom in evropskimi mesti. Gre za letalo, ki prevaža vplivne ljudi in katerega povprečni najem stane več kot 20 tisoč evrov na polet. Toda zadnje mesece je bila slovenska prestolnica ena od rednih destinacij tega letala. Med lanskim novembrom in letošnjim februarjem je na primer le enkrat pristalo v Parizu, toda kar trikrat v Ljubljani. Prvič 24. novembra 2025, nato 22. decembra 2025 in zadnjič prejšnji mesec, 17. februarja.

Kdo je z omenjenim letalom prišel novembra in februarja, ni znano, uspelo pa nam je ugotoviti, kdo je v Slovenijo prišel 22. decembra lani. Po podatkih sledilnika Flightradar24, na katerem je mogoče odčitati polete po vsem svetu, je omenjeno letalo 22. decembra lani vzletelo iz Tel Aviva in v Ljubljani pristalo okoli 10.30. A ni odletelo naprej, temveč je ostalo parkirano na letališču. Po naših podatkih so bili na letalu štirje potniki iz Izraela, ki so nato odšli v Ljubljano. Natančneje, na Trstenjakovo ulico 8, kjer je sedež stranke SDS.

Obiskovalci so se v Ljubljani zadržali približno dve uri. Okoli 13.20 je letalo že odletelo naprej v Rim. A z njim niso odleteli štirje potniki, temveč le trije. Eden je ostal v Ljubljani. Na podlagi podatkov o poletu, pričevanj virov, ki morajo ostati anonimni, in javno dostopnih informacij nam je uspelo identificirati dva od štirih potnikov. Prvi, s katerim se je, sodeč po teh informacijah, Janša 22. decembra 2025 dopoldne sestal na sedežu SDS, je bil Dan Zorella, soustanovitelj in glavni direktor ene največjih zasebnih obveščevalnih agencij; gre za izraelsko družbo Black Cube. Drugi je bil generalmajor v pokoju Giora Eiland, nekdanji šef izraelskega Sveta za nacionalno varnost in dolgoletni svetovalec te zasebne obveščevalne agencije.

Black Cube je v zadnjem desetletju izpeljal več takšnih operacij, katerih vzorec je podoben: uporablja lažna podjetja, praviloma z britanskim ali zahodnoevropskim sedežem.

Kdo sta omenjena človeka in kaj sta počela v Ljubljani? Zorella je družbo Black Cube leta 2010 ustanovil skupaj z Avijem Yanusom, oba ustanovitelja pa sta bila pred tem častnika izraelskih obrambnih sil. Podjetje Black Cube ima pisarne v Tel Avivu, Londonu in Madridu ter po lastnih navedbah deluje v več kot 75 državah. Predstavlja se sicer kot organizacija, ki se ukvarja s pridobivanjem dokazov za mednarodne pravne spore, dejansko pa je doslej – dokumentirano – izpeljalo nekaj najspornejših obveščevalnih akcij. Ena od njegovih najspornejših kampanj je bila za filmskega producenta Harveyja Weinsteina, med njo pa so operativci pod lažno identiteto sledili ženskam, ki so ga obtožile spolnega nadlegovanja, in jih snemali, da bi jih diskreditirali kot priče v kazenskem postopku, prav tako so sledili tudi novinarjem in zastopnikom nadlegovanih žensk.

Za Slovenijo so pomembne njihove akcije na Madžarskem. Operativci podjetja Black Cube so od decembra 2017 do marca 2018 pod lažno identiteto navezali stike z vodilnimi predstavniki madžarskih nevladnih organizacij, jih privabili na sestanke pod pretvezo poslovnih priložnosti in jih skrivaj snemali. Posnetki, ki so se v medijih pojavili tri tedne pred volitvami, so postali osrednji element Orbánove kampanje leta 2017. Black Cube je sicer zanikal vpletenost. A podobno akcijo je izpeljal tudi pred madžarskimi volitvami aprila 2022. Takrat je z mrežo lažnih profilov na LinkedInu in ponudbami za zaposlitev na videoklice zvabil vsaj 12 novinarjev in aktivistov, ki so kritizirali Orbána, posnetki pa so se nato pred volitvami pojavili v proorbanovskih medijih. V tem primeru je bil Black Cube tudi razkrit: LinkedIn je novembra 2022 potrdil, da je bilo za operacijo odgovorno to podjetje; zato je iz omrežja odstranil vse lažne profile in tudi korporativno stran podjetja. Do podobnih poskusov – poročajo madžarski novinarji – naj bi bilo na Madžarskem prihajalo tudi pred tokratnimi volitvami, a je tamkajšnja javnost proti tem metodam že odporna.

Black Cube je v zadnjem desetletju izpeljal še več takšnih operacij, katerih vzorec je podoben: uporabljajo lažna podjetja, praviloma z britanskim ali zahodnoevropskim sedežem. Spletne strani, profili na LinkedInu in telefonske številke po opravljeni operaciji izginejo. Ko ni mogoč neposredni dostop do glavne tarče, agenti navežejo stik z družinskimi člani ali drugače povezanimi osebami. V vseh dokumentiranih političnih operacijah so posnetki ali kompromitirajoče gradivo objavljeni dva do tri tedne pred presečnim datumom – sodbo, volitvami. Vse gradivo distribuirajo anonimno: gradivo doseže medije prek anonimnih spletnih strani ali spletnih mest brez lastnika, praviloma v angleškem jeziku. Black Cube tudi nikoli ne razkrije, kdo je naročnik.

Podobno akcijo je Black Cube izpeljal tudi pred madžarskimi volitvami aprila 2022. Takrat je z mrežo lažnih profilov na LinkedInu in s ponudbami za zaposlitev na videoklice zvabil vsaj 12 novinarjev in aktivistov.

Black Cube se predstavlja kot zasebna obveščevalna agencija, ki ni povezana z uradnim Izraelom, a sodelovanje med Zorello in Eilandom je tisto, ki zbuja upravičene dvome. Oba omenjena, ki sta decembra prišla v Ljubljano, sta se, sodeč po medijskih poročilih, julija 2024 udeležila sestanka z izraelskim ministrom za diasporo Amihajem Chiklijem, na njem pa so razpravljali o prikritih operacijah v tujini. Natančneje: govorili naj bi bili o izvedbi obveščevalne operacije, ki je ne bi bilo mogoče pripisati državi Izrael, zoper organizacijo Students for Justice in Palestine (SJP). To je ameriška organizacija, ki je po ameriških univerzah pripravljala proteste proti izraelski genocidni politiki.

Opisani vzorec operacij, ki jih je v navedenih primerih izvajala družba Black Cube, zdaj spremljamo tudi v Sloveniji. Deset dni pred volitvami so se pri nas na spletu pojavili prikrito posneti videoposnetki pomembnih posameznikov. Objavljeni so na spletni strani anti-corruption2026.com, ki nima navedenih lastnikov, urednika ali kontaktnih podatkov. Stran je v angleščini, ne v slovenščini. Na njej so objavljeni posnetki, na skrivaj posneti med poslovnimi sestanki. Prva od žrtev, bivša pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, je pojasnila okoliščine nastanka posnetkov: stik z njo je navezal domnevni britanski investicijski sklad Stockard Capital, ki je trdil, da želi investirati v podatkovna središča v regiji in se zanima za GEN-I. Z njegovimi predstavniki se je sestala dvakrat: februarja in 5. marca 2026 na Dunaju. Omenjeno podjetje ji je krilo stroške letalskih vozovnic in nastanitve. Po sestanku, na katerem so jo skrivoma posneli, pa so vsi javno dosegljivi podatki o omenjenem skladu izginili.

Operacija, s katero je Harvey Weinstein želel diskreditirati ženske, ki so ga obtožile spolnega nadlegovanja, naj bi bila po pogodbi stala do 1,3 milijona ameriških dolarjev. Operacija družbe Black Cube zoper vodjo romunskega protikorupcijskega urada Lauro Codruțo Kövesi leta 2016 je stala 900 tisoč britanskih funtov, diskreditacija kanadskega sodnika leta 2017 pa naj bi bila vredna kar 11 milijonov ameriških dolarjev.

***

Kaj je Black Cube?

Podjetje, ki ga nekateri imenujejo Zasebni Mosad

Leta 2010 sta nekdanja izraelska vojaška uradnika Dan Zorella in Avi Yanus v Tel Avivu ustanovila podjetje, ki je v javnosti postalo znano pod imenom Black Cube. Njun poslovni model je bil preprost: izkoristiti obveščevalne veščine, povezane z izraelskim obveščevalnim svetom, in jih komercialno ponuditi podjetjem, premožnim strankam v sodnih sporih ter drugim strankam, ki si prizadevajo za prednost v sporih z visokimi vložki. Javno dostopni viri podjetje Black Cube opisujejo kot skupino veteranov elitnih izraelskih obveščevalnih enot, specializiranih za zapletene poslovne in pravne zadeve. Po lastnih navedbah je podjetje delovalo v več kot 75 državah in obravnavalo na stotine primerov.

Od samega začetka je javno pozicioniranje podjetja Black Cube večinoma temeljilo na ugledu izraelskega varnostnega aparata. V njegovem svetovalnem odboru so bili nekdanji direktorji Mosada ter drugi visoki izraelski in mednarodni varnostni uradniki. Meir Dagan, ki je Mosad vodil od leta 2002 do 2011, je bil predsednik podjetja Black Cube vse do svoje smrti leta 2016. Efraim Halevy, še en nekdanji direktor Mosada, je prav tako deloval v upravnem odboru. Na seznamu sedanjih javnih svetovalcev sta nekdanji izraelski policijski komisar Yohanan Danino in generalmajor Giora Eiland, nekdanji vodja izraelskega Sveta za nacionalno varnost in osrednja osebnost v izraelskem načrtovanju nacionalne varnosti.

Povezava z izraelsko vlado

Čeprav se Black Cube javno predstavlja kot zasebno obveščevalno podjetje, ki opravlja storitve za komercialne stranke, so poročila dokumentirala neposredne povezave z izraelsko državo. Leta 2019 je časopis Haaretz poročal, da je izraelsko ministrstvo za obrambo med letoma 2012 in 2014 sklenilo pogodbo s podjetjem Black Cube in da so zaposleni v njem v tem obdobju za polni delovni čas delali v obveščevalnem oporišču izraelske vojske (IDF). Tiskovni predstavnik IDF in tiskovni predstavnik ministrstva za obrambo sta ta dogovor potrdila, vendar nista hotela razkriti vsebine dela ali zneska, ki je bil za to plačan.

V istem poročilu, objavljenem v časopisu Haaretz, se je podjetje Black Cube pojavilo tudi v ločenem domačem političnem kontekstu: izraelski magnat Idan Ofer naj bi ga bil najel za zbiranje obveščevalnih podatkov o izraelskih politikih in visokih uradnikih. To poročanje je pomembno, saj podjetja ne umešča le v čezmejno poslovno in pravno delo, temveč tudi na občutljivo izraelsko politično in vladno področje (The Times of Israel). Nedavno poročilo v dnevniku TheMarker pa nakazuje, da se pomen podjetja za izraelske uradne kroge ne konča z nekdanjimi povezavami z ministrstvom za obrambo. Leta 2024 naj bi bil minister Amichai Chikli s podjetjem Black Cube razpravljal o možnosti obveščevalne operacije, usmerjene proti organizaciji Students for Justice in Palestine v Združenih državah Amerike. Glede na poročilo operacija ni bila nikoli izpeljana, stranke pa so podale nasprotujoče si izjave glede tega, ali je zamisel izvirala z ministrstva ali iz podjetja Black Cube. Poročilo še navaja, da se je sestanka udeležil Giora Eiland.

Sestava svetovalne strukture podjetja potrjuje, kako močno se je Black Cube opiral na legitimnost nekdanjih državnih varnostnih služb. To samo po sebi še ne dokazuje, da podjetje usmerja država. Vendar pa kaže, da se je dosledno promoviralo na podlagi verodostojnosti, ugleda in mrež nekdanjih visokih uradnikov iz obveščevalnih služb, policije in nacionalne varnosti.

Kako deluje Black Cube

Primeri, v katere je bilo podjetje vpleteno, kažejo, da se njegovi podizvajalci ciljnim osebam približajo z uporabo lažne identitete, navideznih podjetij, uporabljajo prepričljive izgovore, skrivne posnetke. Odvisno od primera so se agenti izdajali za filmarje, novinarje, poslovneže, kadrovske delavce, aktiviste ali posrednike. Namen navadno ni zgolj zbiranje informacij, ampak oblikovanje pravnega ali političnega izida za stranko.

Zdi se, da so bile za nekatere operacije potrebne obsežne priprave, tudi uporaba lažnih digitalnih identitet, krink v obliki podjetij in vztrajnih prizadevanj za pridobitev zaupanja pred vzpostavitvijo stika. Vsaj v nekaterih dokumentiranih pogodbah so bile nagrade vezane na rezultate – skupaj z zatiranjem škodljivih zgodb ali izboljšanjem pravnega položaja stranke v sodnem sporu. Podjetje Black Cube trdi, da delo opravlja v skladu s pravnimi nasveti v zadevnih jurisdikcijah, vendar je več sodišč in javnih organov ugotovilo, da so bile nekatere operacije neustrezne ali nezakonite.

***

Lažna identiteta, fiktivna podjetja, prikrito snemanje in objava tik pred volitvami.

Doslej dokumentirane operacije zasebne izraelske obveščevalne agencije Black Cube

2015 – Nigerija: Vmešavanje v volitve

Leta 2015 je v Nigeriji potekala napeta predsedniška tekma med tedanjim predsednikom Goodluckom Jonathanom in opozicijskim kandidatom Muhammadujem Buharijem. Jonathanovo kampanjo je vodilo podjetje Cambridge Analytica in za volilne namene je po poročanju najelo tudi Black Cube.

Po pričevanju žvižgača Christopherja Wylieja – enega od ključnih notranjih virov iz družbe Cambridge Analytica – je Black Cube izpeljal vdor v Buharijevo zdravstveno in finančno dokumentacijo. Namen je bil zbrati kompromitirajoče gradivo o opozicijskem kandidatu, ki bi ga lahko uporabili za diskreditacijo med kampanjo. Wylie je to razkril britanskim parlamentarcem, Black Cube je sicer obtožbe zanikal. Buhari je kljub temu zmagal na volitvah, Jonathan pa je doživel enega redkih mirnih prenosov oblasti v zgodovini Nigerije. Ta primer je pomemben iz dveh razlogov: v njem je Black Cube prvič povezan z nezakonitimi dejavnostmi, kot je zloraba osebnih podatkov. In drugič, iz njega izhaja, da se agencija ne ukvarja le z aktivnostmi, povezanimi s korporativnimi in pravnimi spori, temveč je bila pripravljena posegati tudi v demokratične volilne procese.

2016 – Romunija: Napad na tožilko za boj proti korupciji

V Romuniji so agencijo Black Cube najeli za napad na Lauro Codruțo Kövesi, ki je takrat vodila romunski protikorupcijski urad DNA in nadzirala preiskave vplivnih politikov. Naročnik je bil Daniel Dragomir, nekdanji častnik romunske obveščevalne službe SRI. Agenti so izvajali nadlegovanje z grozilnimi klici in poskušali vdreti v elektronski predal Kövesijeve z ribarjenjem (phishing). Dva uslužbenca sta bila kasneje aretirana v Bukarešti. Zorella je med zaslišanjem izraelskim preiskovalcem priznal, da je uslužbencema sam naročil vdor v pošto, da bi našli kompromitirajoče gradivo. Zorella in drugi so kasneje privolili v pogojno kazen 35 mesecev. Sodišče jih je obsodilo zaradi oblikovanja kriminalne združbe, nezakonitega dostopa do računalniškega sistema, nepooblaščenega prenosa podatkov, računalniškega ponarejanja in kršitev tajnosti dopisovanja. Laura Codruțo Kövesi je danes vodja Evropskega javnega tožilstva (EPPO).

2016–2017 – Harvey Weinstein: Nadzorovanje tožnikov in novinarjev

Harvey Weinstein je julija 2016 z družbo Black Cube sklenil 1,3 milijona dolarjev vredno pogodbo, v kateri je izrecno zapisal, da želi z akcijo preprečiti, da bi obtožbe o njegovem spolnem nadlegovanju več žensk prišle v javnost. V enem letu so agenti zbrali podatke za osebne profile ducatov posameznikov, tudi podatke o njihovi spolni zgodovini. Ključna agentka Stella Penn Pechanac se je igralki Rose McGowan predstavila kot zagovornica pravic žensk pri londonski investicijski družbi Reuben Capital Partners. Družba ni obstajala, sedež je imela na naslovu podjetja za najem pisarniških prostorov. Ob razkritju je časnik The New Yorker objavil poročilo Harveyjeva vojska vohunov. Black Cube se je nato opravičil. Primer je postal podlaga za knjigo Ronana Farrowa Catch and Kill.

2017 – Kanada: Poskus diskreditacije sodnika

Agenti družbe Black Cube z lažno identiteto so v Kanadi navezali stik s sodnikom in ga skušali sprovocirati k antisemitskim izjavam, ki bi jih prikrito posneli. Namen je bil diskreditirati sodnika in vplivati na potek sodnega postopka. Ontarijsko sodišče je operacijo dokumentiralo in jo obsodilo – to je eden redkih primerov, ko je sodišče eksplicitno kritiziralo metodologijo družbe Black Cube.

2017–2018 – Jedrski sporazum z Iranom: napadi na družine nekdanjih ameriških uradnikov

Po obisku predsednika Trumpa v Izraelu leta 2017 naj bi bili agenti agencije Black Cube stopili v stik s svojci nekdanjih Obamovih uradnikov Bena Rhodesa in Colina Kahla, pri čemer so se izdajali za ustvarjalce dokumentarnih filmov. Revija The New Yorker je poročala, da so bili o uradnikih in njihovih sorodnikih zbrani podrobni dosjeji. Naročnik operacije ni bil nikoli javno razkrit. Black Cube je zanikal, da bi deloval v imenu Trumpove administracije ali v zvezi z iranskim jedrskim sporazumom, vendar je ta epizoda pokazala pripravljenost podjetja za delovanje na politično eksplozivnem področju nacionalne varnosti ZDA.

2018 – Madžarska: Napadi na civilno družbo pred volitvami

To je najbolje dokumentirana politična operacija družbe Black Cube, poleg tega je skoraj identična akciji, ki prav zdaj očitno teče v Sloveniji. Black Cube je sodelovanje sicer zanikal, a je bilo iz poteka operacije jasno, da jo je organiziral. Od decembra 2017 do marca 2018 so agenti z lažnimi identitetami na sestankih v hotelih in restavracijah v Budimpešti, na Dunaju, v Amsterdamu, Londonu in New Yorku skrivaj snemali funkcionarje nevladnih organizacij, ki so jih naročniki označili za Sorosove zaveznike. Podjetja, ki so jih zastopali agenti, niso obstajala. Profili na LinkedInu in spletne strani so bili izbrisani takoj po srečanjih. Večina telefonskih številk je bila ugasnjena v tednih po srečanjih. Posnetki so se začeli tri tedne pred volitvami pojavljati v medijih, v izraelskem časniku Jerusalem Post in madžarskem vladnem časniku Magyar Idők. Premier Orbán jih je seveda takoj uporabil v svoji kampanji.

2020–2022, Madžarska – Ponovitev pred volitvami 2022, mreža na LinkedInu

Pred volitvami aprila 2022 je Black Cube ponovil vzorec iz leta 2018. Tokrat je z mrežo lažnih profilov na LinkedInu in s ponudbami za zaposlitev zvabil vsaj 12 novinarjev in aktivistov, ki so kritizirali Orbána, na videoklice. Posnetki so se pred volitvami pojavili v proorbanovskih medijih. Microsoft oziroma LinkedIn je novembra 2022 potrdil, da je bil za operacijo odgovoren Black Cube. LinkedIn je nato odstranil vse lažne profile in celotno korporativno stran družbe. Vzorec lažnih podjetij je bil identičen temu, kar zdaj vidimo v Sloveniji: Wilson Energy Consultants je imel delujočo spletno stran, ki je po koncu operacije postala nedostopna, angleška telefonska številka pa preusmerjena na naročniško službo televizijskega kanala Sky.

POROČILO LAHKO V CELOTI PREBERETE NA TEJ SPLETNI POVEZAVI.