Ivan Ilovar

21. 6. 2011  |  Mladina 30  |  Konzum

Gostišče Ribnik, Brestanica

Na množičnem zborovanju

  • ocena: 2 / 5

zasedba

zasedba
foto: Pastirica

Smerokazi proti ribniku Vas pričakajo v središču Brestanice, potem pa ni več dolga pot. Dularjevi kurijo pod fritezo vsak dan od enajstih dopoldne do polnoči, ob sobotah in nedeljah pa pričnejo že ob desetih in zapahnejo dveri ob dveh zjutraj. Telefon: 07 49 71 445.

Specialitete:
ocvrte postrvi, osliči in kalamari.

Vina:

odprto sremiško belo in rdeče ter nekaj buteljk iz lastne kleti. Žganjeljubi bodo še dolgo preudarjali, ali se je slivovka že tako mila rodila ali pa jo je milina srečala šele po krstu.

Ob ribniku smo se načudili za manj od 25 € na osebo.

Ker vročina še ni pojenjala, se je počitniška patrola Konzuma odločila za hlajenje na drugem koncu domovine, ob ribniku tik Brestanice, kamor nas je že jeseni vabil dobromisleči bralec. Ribnik? Ko se vzpenjaš ob potoku navzgor, se zdi, da med griči ni prostora za kaj večjega od prve mlake, potem pa se pogled razpre in ukaže se parkirišče, prvi znanilec kapacitetet, ob njem ribnik s krapi in amurji, ob ribniku pa gozd klopi in miz, ki sega do, po vsem sodeč, na območju vodilne oštarije. Kaj na območju, ata Ilovar še nikjer razen na množičnih zborovanjih ni videl toliko zadovoljnih jedcev, da tako veličastnih pladnjev s kalamari in pomfrijem in tako zaposlenih natakarjev sploh ne omenja.

Podjetje, kot se šika, kronano z dobrim počutjem strank, ki se lahko po obedu tudi zasučejo ob gorenjskih ali dalmatinskih vižah tisti konec tedna nastopajočega ansambla, medtem ko potomci zganjajo ribičijo. Škoda, da se ne omeji na orodje, katerega še najbolj obvlada in katerega najbolj cenijo domačini, torej na vzorno vzdrževano fritezo - na že omenjene, žal po pariško ocvrte kalamare, šnite osliča in kapitalne, a malce gumijaste postrvi.

Ko bi Ilovarjev kvartet tam jedel le, kar jedo domačini, bi cenil, da gre za manj posrečeno inačico vseslovenske in posebej kontinentalne preokupacije z morsko hrano, tako pa... Tako pa je bilo treba iz profesionalne radovednosti pokusiti tudi anemičen, čisto zmlinčen in z margarino serviran tatarski biftek (stegno?), ogabno posladkano in mastno paradžnikovo juho (glej foto), gobovo iz vrečke in biftek, ki se lahko uvrsti le med najbolj trpežne podplate očetnjave.

Čeprav bi lahko rekli, da se v Ribniku nekdo pomudi z govejo juho, da Dularjevi stekleničijo spodobno modro frankinjo in nabavljajo solidno sušeno mesovje ter da je konec koncev vsa ta ribja menažerija dokaj poceni, težko najdemo opravičilo za tako brezobzirno travestijo in industrijo. Vprašanje, če jo najde kdorkoli, ki je skušal iz oklepa izluščiti na žaru pečenega škampa ali se spopasti s posavsko inačico blitve s krompirjem.