Ivan Ilovar

21. 6. 2011  |  Mladina 25  |  Konzum

Gostišče Smuk, Retnje

Ob plavžu

  • ocena: 3 / 5

 

 

damjaki

damjaki
foto: Rudi Jazbec

 

Iščite Golnik in tam ob kanalu Tržiške Bistrice boste našli Smuka, še najlaže s tržiške strani, odkoder so napeljani smerokazi. Smuk si ne privošči počitka niti en dan v tednu, od ponedeljka do četrtka dela od desetih dopoldne do enajstih zvečer, ob petkih in sobotah potegne do polnoči, ob nedeljah pa zapre že ob osmih.Telefon: 04 595 84 58.

Specialitete:

"srbijanski" kajmak, sušeno mesovje iz Tenetiš, štruklji iz domače skute, jetrni zvitki s kajmakom, divjačina, postrvi, pražen krompir. Pozor, začimbe!

Vina:

odprto belo, cvičk, cabernet sauvignon in refošk (preskočite). Za najnujneje poskrbi žajbljevec.

V Smuku smo jedli za okoli 35 € na osebo.

O Smuku, ki se razprostira tam okoli kanala nekdanje težke industrije, smo sicer slišali, da ne pozna malih številk, a vseeno nismo pričakovali posestva, ki lahko s čredo damjakov, žepnim muzejem obrti, teniškim igriščem, s pristavama, sobami in obedovalnicami zabava, nasiti in deloma tudi prenoči štiri avtobuse gostov. Še v večje presenečenje nam je bilo, da Smuk navzlic velikopoteznosti ne žali očesa s sterilnim dizajnom ali s cenenostjo, temveč stavi na kmetski slog, omet, opeko in masivne kose lesa. Žal omenjena skromnost ni preniknila tudi v jedilni list oziroma katalog, kjer poleg enolončnic, šnicelnov in divjačine zaslediš tudi morske ribe, vege kotiček in čevapčiče. Kljub temu, da namesto mesa iz tuenke nudi sušeni zašink, se lahko Smuk odreže z izborom vsaj svojske, če že ne vrhunske mesarije iz Tenetiš, pa tudi kajmak, ki se tako pogosto pojavlja na meniju, ustreza pojmu in priložen k v slanino ovitim in popečenim jetrcem uspelo budi spomine na južne kraje. Ampak - kateri kuhar obvlada toliko različnih jedi? Tisti, ki kuha paradižnikovo juho iz pelatov in koncentratov, tisti, katerega gobova je povsem brez okusa, tisti, ki ponekod, pri pašteti, jetrnih cmočkih, goveji juhi in brusnični omaki zraven divjačine, tako pretirava z začimbami, zeleno, rožmarinom, timijanom, kot da bi imel že dva dni mačka.

No. Ilovarjevi smo se po katastrofalni beri juh, nič boljšem solatnem baru in refošku, ki je umrl nekje med potjo s Primorske, nekako potolažili z mehko in sočno divjačino, dostojnim biftkom in povprečnim kozličkom, z užitkom preverili, zakaj je Smuk prejel plaketo za pražen krompir ter bili sila zadovoljni z domačo skuto v štrukljih in dejstvom, da so pri hiši tudi borovnice. Oštarija, ki se potrudi, a katere trud ne seže preko celotnega spektra ponudbe. Pa še to: koliko morajo pregovorno neučakani Gorenjci čakati, če se že ob komaj polovični zasedenosti kapacitet tako vlečejo minute?