Ivan Ilovar

21. 6. 2011  |  Mladina 24  |  Konzum

Gostišče Metka, Črni vrh nad Idrijo

Pri hipnotičnem buhteljnu

  • ocena: 4 / 5

dvorišče

dvorišče
foto: Pastirica

Do Črnega vrha se pripeljete iz Godoviča ali iz Cola, Metka pa ustavlja mimovozeče z lepo vidnim napisom. Čez poletje je odprta od osmih dopoldne do desetih zvečer, jeseni pa ubere drug urnik, pretežno od desetih zjutraj do desetih zvečer s premorom v ponedeljek in torek.Telefon: 05 3777 015.

Specialitete:

goveja juha, špinačni štruklji, svinjska ribica v testu, ferdinandi.

Vina:

korektno odprto belo in cabernet sauvignon z vipavskega konca, nekaj buteljk. Žganjeljubi se bodo morali zadovoljiti s prijetno, malenkost oslajeno travarico.

Pri Metki smo se ferdinandali za nekaj manj od 30 € po osebi.

Odkar nas je prvič hipnotiziral ferdinand, v spiralo zvit in s smetano do zapečenosti prelit buhtelj, kontinentalna, kaloričnejša verzija pince oziroma panetona, se Ilovarjevi, kadar nas le trebuh zanese blizu, ustavimo pri Metki na odmerku. Tokrat pa smo se odločili pokukati še globje v lonce in na roko nam je tisto nedeljo šlo tudi vreme, zaradi katerega se je Ilovarjev trio lahko sončil na plastičnih stolih pod dvoriščno lipo, namesto da se sopari v notranjosti. Metka je resda ena premnogih oštarij, ki nimajo sreče ali pameti z ustrojem in podobo svojih obedovališč, ampak iz povprečja se zna potegniti s kuhalnico in dobro voljo domačih.

Čeprav smo imeli njen, še vedno čisto dostojen pršut, v veliko večjih čislih in se nam zdi, da bi, ko že kvasi testo za ferdinande, lahko napekla tudi svoj kruh, nas je Metka prepričala že s krepko govejo juho in, malenkost kasneje, s špinačnimi štruklji, s katerimi poseka marsikatero kraško gospodinjo.

Ata Ilovar, katerega so že zamlada cepili z idrijskimi žlikrofi, bi se sicer z njo takojci sporekel zaradi vsebnosti majarona in pancete, ampak konec koncev ima črnovrška gostilna za njih certifikat. Brez certifikata pa zato komod shaja njena svinjska ribica v testu, ki morda res izgleda tako presušeno, kakor je videti na fotografiji spodaj, a se na jeziku hitro izkaže za presenetljivo slasten zalogaj. Le domnevamo lahko, kako njena, popoldan še vedno krhka testena skorjica, zahrusta zgodnejšim obedovalcem, in le upamo, da se ji kdaj posreči, da okusne in lepo debele žrebičkove zrezke speče z roza črto po sredini. Presto? Če le morete, naročite šnicelj prestissimo, vnaprej rezervirajte svojega ferdinanda ali dva in zabičajte natakarju, naj jih za boga milega ne pogrevajo v mikrovalovki. Medtem bo otročad obrala zadnjo kost pohane piške, polizala zadnjo sled glede na geografski položaj kar uspele kremšnite in prehod iz Vipavske na Notranjsko bo kronan z uspehom.