Ivan Ilovar

21. 6. 2011  |  Mladina 2  |  Konzum

Gostilna Pri treh ribnikih, Maribor

Na plavanju

  • ocena: 3 / 5

narastek

narastek
foto: Rudi Jazbec

Trije ribniki se nastavljajo sprehajalcem v mariborskem mestnem parku vse dni v tednu od enajstih dopoldne do desetih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa le do desetih zvečer. Telefon: 02 23 44 170.

Specialitete:

prekajen krap, gosja juha, steaki, sladkovodna riba in divjačina, čokoladni narastek.

Vina:

vrsta buteljk, ki jih strežejo na kozarec in še daljša vrsta tistih, ki jih velja spiti do dna, preko okoliških in svečinskih vinarjev tja do Ščurka, Movie in Polza iz sosednje Avstrije. Od avtohtonih žganjic najdete edinole dovolj spodoben luštrek.

Plavanje nas je stalo okoli 45 € na osebo.

Bilo je pred leti, ko je naš človek v Mariboru pripomnil, da se bomo Ilovarjevi še najbolj prikupili domačinom, če obiščemo staroslavno oštarijo Pri treh ribnikih, ki se je vgnezdila v konec tedna še posebno obljudenem mariborskem mestnem parku. Ker so med prebivalstvom čislane oštarije zelo delikatna zadeva in ker ni bil prepričan, da s preverbo namesto simpatij ne vknjiži kako zamero, je ata Ilovar za dolgo pozabil na ribnike in Maribor, dokler ga tja ni zvabil firbec. So Trije ribniki, tristo let stara inštitucija s prijetno, čeravno ponoči temačno jedilnico, kletnimi katakombami za zaključene družbe in letnim vrtom mariborska verzija kultnega kvartirja a la Pen ali so, prepuščeni pretoku ljudstva, nemara bolj podobni Čadu?

No, pretoka tisto nedeljo ni manjkalo in težko je bilo spregledati, da čisto blizu kače sprehajalcev, ki se je vila po parku, ne plavajo le ribe v zamuljenih bajerjih, temveč hlasta za zrakom tudi par za jedilnici zadolženih natakaric. Če bi tovrstne težave zlahka odpravil vsak gostinski tehnolog, organizator, oštir, pa je vprašanje, komu bi bilo zaupati prenovo v skladu z novimi šegami ustrojenega jedilnika. Ali, bolje rečeno, izvedbo, saj Ilovarjevemu triu, ko bi bile besede podkrepljene s trdnimi dokazi, ne bi škodila ne mamljiva imena jedi ne pripisani poetični opisi, s katerimi se zadnje čase radi izkažejo naši gostinci.

Žal pa ponudba Treh ribnikov več obeta kot uresniči. Divjačinska pašteta, kakršno dobite pri vsakem mesarju, carpaccio iz roaastbeefa s prevladujočo gorčico, bleda goveja juha in fižolova capuccino juha, kateri akutno primajnkuje prav okusa po ključni sestavini, prav gotovo ne morejo biti razlog za obisk, še manj vsiljivo podlaganje jedi z rukolo in ribano zelenjavo, še najočitnejši znak novih časov. Drugi znak novih časov bo, da Pri treh ribnikih na svoj krožnik kolin poleg pečenice, ki se po penasti sestavi bliža pivskim klobasam in pričakovano sočne vratine prilagajo seveda že lepo presušene rezine sicer divje krvavice, da iz uležanega, a povprečnega biftka nastane cela konstrukcija s pustim ajdovim blinom in kančkom gosjih jetrc vred in da sladice minejo v znamenju sladkobnih, z želatino zgoščenih pen in penic, soliden čokoladni narastek izvzet. Morebiti se pri Kličku, kakor se pravi oštariji, lahko prebijete s prekajenim krapom s krompirjem, posrebate močno gosjo juho in nabodete kaj od divjačine, a le, če se niste razvadili kje v okolici Maribora ali veliko južneje. A pozor, vsako odstopanje od štirih menijev, ki jih tu malodane izključno naročajo domačini, Vas utegne skupaj z buteljko ali dvema neprijetno spomniti na cene v prestolnici.