Ivan Ilovar

21. 6. 2011  |  Mladina 49  |  Konzum

Gostišče Veronika, Slivniško Pohorje

Nad meglo

  • ocena: 4 / 5

strjenka

strjenka
foto: Rudi Jazbec

S štajerske avtoceste odvijte v Hočah in nadaljujte proti Arehu, na poti boste kmalu srečali Veroniko. Veronika obratuje od desetih dopoldne do desetih zvečer, ob nedeljah samo do osmih zvečer, ob ponedeljkih pa veze zavese. Telefon: 02 603 50 60.

Specialitete:

domač kruh, pohorska bunka, jelenov pršut in meso iz tunke.lastne pridelave, goveja juha z jetrnimi žličniki, pohorski lonec, divjačina in pečenke, tudi kozlički in odojki, v sezoni koline.

Vino:

odprto polsladko belo iz lastne kleti, nekaj štajerskih in nekaj primorskih buteljk, tudi Krapež, Jakončič, Saksida in Ščurek, tudi po kozarcih. Žganjeljubi bodo predli zaradi imenitnega luštreka in morali zajeti sapo po vdihavanju eteričnih olij.turbo brinjevca.

Obisk pri Veroniki nas je koštal okoli 6.000 SIT na osebo.

Pri Veroniki nas ni bilo že šest let, in če se je že kaj močno spremenilo, se je spremenila oziroma omilila optika Konzumovega omizja, ki se je zavoljo rednega obiskovanja štajerskih gostiln na koncu sprijaznilo z endemično barvno lestvico in mu ni težko uživati niti med odtenki turkizne in pistacije. Ni bilo težko - ker je tisto nedeljo Veronika ravno še kukala iznad nižinske megle, ker je bila jedilnica polna dobrovoljnih gostov in ker niti naš nič narejeni natakar ni zaostajal.

Ker je Veronika oštarija, ki da nekaj nase, peče svoj kruh, tudi kifeljce, melje izborno divjačinsko pašteto, vlaga v tunko sočne šnite svinjine in suši mesovje, pohorsko bunko in jelenov pršut. Scenosled suhega mesovja, ki je kot vse jedi po vrsti predstavljeno s posluhom za kapacitete prebavil državljanov, utegne razrahljati z rukolo podložena skuta z bučnim oljem ali skledica solate iz redkvic, rukole in čebule, s katerima tu pestrijo uvodne trenutke.

Kadar ata Ilovar zagleda rukolo, takoj nabrusi pipec v pričakovanju, da se bo modno rastlinje razlezlo čez ves obed, kakor se je, dostikrat neumestno, razlezlo po domovini, da bodo z njim podlagali tudi meso, "večali" krožnike in posiljevali solate. Kot kaže, pa v Veroniki novodobne smernice na srečo ne sežejo prav daleč, o tem priča pohorski lonec, z divjačino in jurčki naphani, veliko vročekrvnejši podobnik ričeta, pa tudi kondicija goveje z jetrnimi žličniki in vsebnost vsaj treh vrst gniloživk v gobovi juhi.

Resnično, če ste vajeni obsežne predigre s pašticami in toplimi oblizki, boste tako daleč na severu, kjer povečini še niso vzeli predjedi, prikrajšani. Toda divjačina, ki jo pečejo v Veroniki in kateri prilagajo rezine hrušk, pečen kostanj, kruhove cmoke in sirove štruklje, bo zaradi sočnosti in značilnega okusa vsakomur zaprla golt, pa tudi kozliček, ki je sredi popoldneva še vabil k nadrobnemu obiranju, in izbor kolin, posebej kašnatih klobas, sta Ilovarjev trio zazibala v tolikšno ugodje, da ni maral z več kot besedo oplaziti penastih ajdovih žgancev, viška limonine lupine v jogurtovi strjenki ne nestrokovnih vinoslovskih nasvetov. Bodo kdaj tudi štajerski vinarji izumili črnico, ki jo bodo lahko ponudili k divjačini ali rdečem mesu?