Ivan Ilovar

21. 6. 2011  |  Mladina 43  |  Konzum

Ribiška koča Postojna

Ob bajerju

  • ocena: 3 / 5

koča

koča
foto: Igor Škafar

Koča leži le streljaj izven postojnske industrijske cone v smeri proti Razdrtem, v njej pa cmarijo ribe od enajstih dopoldan do desetih zvečer, ponedeljki izvzeti. Telefon: 05 726 17 58.

Specialitete:

morska riba, tudi kalamari po dunajsko in škampi po pariško, predvsem pa biftki s krompirjevimi ocvrtki, za konec panna cotta v krhkem flancatu. Ne zamudite najbolj ekspeditivnega natakarja Notranjske.

Vino:

vipavski sauvignon in Kavrečičev refošk. Če izvohate v slivovki vodo, ne pomeni, da jo najdete tudi v brinjevcu.

V koči smo se okrepčali za nekaj čez 9.000 SIT na osebo.

Ko bi se Ilovarjevi odločali za obisk te ali one oštarije samo na temelju izpuhov, ki jih širi v okolico, si jih veliko sploh ne bi utrlo pot v rubriko. Med najbolj izrazite primerke, ki se daleč naokoli oglašujejo s svojskimi mešanicami vonjav po žgani maščobi in tkivu, sodi tudi Ribiška koča, katere dimnik ob vetrovnih dnevih seže daleč čez bajer, ob katerem se je ugnezdila in kjer konec tedna kljub povedni posetnici streže številnim gostom. Ker je Ilovarjev kvartet ostal brez besed spričo množice postavk na jedilnem listu, je bil na moč zadovoljen, da v koči strežejo s trisi in celo s pokri predjedi, zadovoljstvo pa je pokopala podse že plahta konfekcijskega lososa, ki se je poleg dostojne ribje paštete, mariniranih sardonov in solate iz hobotnice (?) šopirila na uvodnem krožniku. Vprašaj tu nadomešča vsebnost hobotnice ali kakršnihkoli polipov, ki bi lahko upravičili svoj nastop z okusom in svežino, kar bi težko pripisali tudi v solato primaknjenim vongolam in sardonom, za katerih mariniranje pač ne bi smelo biti težko dobiti boljšega recepta.

Začetni vtis je malce popravila ribja juha, v kateri je le gorenjski nos zavohal kocko, potrditev, kako daleč je Postojna od morja, pa je prispevala črna rižota z basmati rižem, ki bi zatrl tudi bolj prepričljive zvarke. Morda pa v Ribiški koči, če je že njihov odnos do ribe bolj površen in njih veze z ribiči vprašljive, postrežejo tudi s čim, kar bi bilo bliže geografski širini? Morda pa res, zakaj njihovi njoki, ki smo jih kot eno redkih posrečenih kombinacij zmazali s pretlačenim avokadom in škampi, s čvrstostjo in okusom presegajo marsikatere, tudi na Primorskem odvzete vzorce, pa tudi medium pečeni biftek, iz katerega se sicer ne pocedi niti kaplja sokrvice, ne bi nikomur zastajal v grlu. Vse kaj drugega velja za našo kilsko orado, ki se tokrat izjemoma ni kopala v povsod po domovini že tradicionalni juhici in zato ni močila priloženega krompirja, a se je zaradi pomanjkanja sočnosti kmalu izkazala za zelo zahteven zalogaj. Pač - oštarija starega kova, ki živi na račun statusa morske ribe in služi za lokalno nedeljsko obedovalnico. Se utegne ponudba, ki je na meji zgage, spremeniti z novim konceptom in ustrezno skrajšanim jedilnim listom?