Ivan Ilovar

21. 6. 2011  |  Mladina 27  |  Konzum

Kraljeva klubska hiša, Bled

Pri osemnajsti luknji

rižota z rakci

rižota z rakci
foto: Igor Škafar

luknja

luknja
foto: Igor Škafar

Pred Bledom zavijte desno proti igrišču za golf, nekako boste že identificirali Krajevo hišo. V hiši se krepčajo golfisti od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ne zamudijo niti en dan v tednu. Telefon: 04 537 83 00.

Specialitete:

 fileti in medaljoni in steaki, buzara na novo, jagenjčki in zajčki, fine sladice.

Vina:

pet rdečih in pet belih buteljk ter dve penini, ki si jih lahko privoščiš po kozarec, če med njimi ne najdeš svoje, išči po srednje obsežni vinski karti. Brez kaplje domače žganjice.

Pri luknji smo se ohladili za okoli 12.000 SIT na osebo.

Saj ne, da bi si na piko vzeli golfiste. Ilovarjevi smo sedli za mizo s prekrasnim pogledom na Stol, gozdove v daljavi in z ravnilom ter šestilom urejene trate pred teraso Kraljeve hiše le zaradi govoric o biftku, ki naj bi se topil v neposredni bližini. In bili že takoj spočetka zadovoljni, da smo ušli ljubljanskemu asfaltu in sopari, tembolj, ko smo dali na zob Isteničevo penino golf in se spoznali z dovolj pristnim osebjem hiše.

Tekoče zadeve, pet izbranih belih in pet rdečih buteljčnih vin, ki se strežejo po kozarcih, so nasploh še največja atrakcija gorenjskega štaba golfistov, ki bi rad s prestižnim športom ukvarjajočim se strankam ponudil tudi prestižne jedi. Med prestiž seveda sodi tudi jadranska riba, ki je tu z izjemo lista predstavljena v liku filetov, s škampi, ki gredo neradi od lupine in z vsepovsod grozečim gojenim lososom. Da je zadrega še večja, se znajo v Kraljevi hiši spozabiti in postrežejo mariniranega in s koprcem natrtega lososa na istem ovalu s spodobnim tatarcem, da je poučenost o ribi in srednjeevropskih šegah še vprašljivejša, tu ne kuhajo ribje juhe, niti ne poznajo toplih predjedi. Ker nihče razen pivskih druščin ne je predjedi, je razumljivo, da lahko le-te presenetijo z obsegom - tatarec za tri, losos za dva - in da je ata Ilovar, ko si je naročil rižoto s potočnimi raki, malone kapituliral in bi kapituliral tudi, ko bi bili v njej zakuhani zadki in nanjo nastavljeni kapitalec iz iste pošiljke.

In na kaj se spoznajo kraljevi kuharji? Kraljevi kuharji se spoznajo na friko, sirovo skorjico, na kateri je počivala omenjena rižota, uporabljajo prvovrsten parmezan in kuhajo zanimivo buzaro iz češnjevca, tudi če je pregosta, da bi jo, kakor veleva običaj, pivnal s kruhom. Njihov svinjski medaljon se topi v ustih, biftek je, čeravno iz anemične krave, pravilno pečen in o njihovih krompirjevih ocvrtkih ali idrijskih žlikrofih ne bi niti na Primorskem slišal žal besede, kakor bi težko kdo potožil nad trudoma izgotovljenimi sladicami, savarinom z lešnikovo kremo in pomarančnim moussom. Hja, ko bi bila Kraljeva hiša kaj več od obvezne pritikline, ko ne bi golfisti z izjemo nemških upokojenskih odprav v njej le spili svoje pivo in šli jest drugam, bi bilo smiselno svetovati posvečanje svežim surovinam in često kurjenje pod pečjo, tako pa....pridite na kozarec belega ali rdečega in na kak steak.