Ivan Ilovar

22. 6. 2011  |  Mladina 7  |  Konzum

Gostilna David, Kaštel

Pri potencialni obrvi

  • ocena: 4 / 5

davidov žar

davidov žar
foto: Pastirica

davidovi fuži

davidovi fuži
foto: Pastirica

Prečkajte mejo na Dragonji, zavijte proti Bujam in proti Kaštelu, David pa je druga gostilna na desni strani. David ima zakurjeno pod ognjiščem od enajstih dopoldne do desetih zvečer, ob četrtkih pa devlje biftke v paco. Telefon: 00385 52 777280.

Specialitete:

jota in mineštre, rezanci, njoki ali fuži z golažem, divjimi šparglji, jurčki ali tartufi, izjemni biftki.

Vina:

odprta malvazija in refošk ter nekaj lokalnih buteljk. Biska, grappa in borovničevec.

Pri Davidu smo pohiteli za okoli 8.500 SIT na osebo.

 

 

Ko so nas pred časom, nežno in s stilom, pomolzli pri Žiganteju, je konec obeda padel tudi zelo umesten predlog: zakaj bi se pojali preko cele Istre in tvegali neljuba presenečenja, ko pa se lahko zapeljemo k Davidu, le pet pedi od državne meje, zmažemo tiste tartufe in imeniten biftek, pa nas ne bo nikdo cepil z astronomskimi cenami? In res. David, kamor okoličani, pa tudi počitnikovalci in italijanski gastroturisti zahajajo že desetletja, leži le streljaj s samostrelom od meje, po potrdilu na zidu sodeč nudi iste, Žigantejeve tartufe, na osrednjem odprtem ognjišču med kamnitimi zidovi prijetno urejene oštarije pa se redno obračajo dvonastropni biftki, florentinci in istrske klobasice, ne da bi gostje rjuli zaradi računa.

Vse lepo in prav? Povečini že, s pristavkom, da se bo tudi v Istri počasi treba navaditi na pršut in kruh iz trgovine in da se sorazmerno z rastjo cene tartufov manjša tudi količina na pašto, polento ali fritajo posajenih gomoljik. Pri Davidu bele tartufe, ki jih na fuže ali rezance ribajo v kuhinji, povrhu tega podlagajo z ribanim zbrincem, kar lahko prispeva edinole k večanju volumna, užitek pa Vam znajo skaliti drobnarije, pomanjkanje omake v sicer kompaktnih njokih z golažem, rdeč radič, kot da bi ga kupili pri najboljšem sosedu, na izbiro med prekmursko gibanico in palačinkami skrčena izbira sladic, razkorak med hrvaškim in slovenskim pojmovanjem refoška in terana... No. Na drobnarije, pa tudi na to, ali bi florentinec, ko bi ga prej vložili v paco, manj bremenil zobovje in čeljust, je ata Ilovar pozabil takojci, ko se mu je na jeziku raztopil biftek, na kakršnega le izjemoma naleti v domovini. Terna!

Čeprav David slovi po biftkih in smo se na kosilo naročili prejšnji dan, pa je le malo manjkalo, da bi ostali dolgega nosu, saj si je Ilovarjev kvartet ob nedeljski četrti uri popoldan lahko razdelil le vzorce zadnjega kosa pljučne. Zakaj? Če je k vtisu prišteti, da smo na mizo skoraj istočasno dobili mineštro in narezek, da smo komaj izmoledovali simbolično prilogo poleg mesovja - iz testa za njoke se pač nikomur ne ljubi pocvreti kifeljčkov - in če se je ozreti na narejeni nasmeh šefice strežbe, je treba ugotoviti, da so pri Davidu utrujeni od gostinstva in jih daje strašna, skoraj dalmatinska fjaka. Zato: pridite zgodaj, hitro zmažite biftke in proč od hiše, da se ne dvigne še kaka obrv.