Lara Pečjak

“Upamo, da se bo pojavila nova priložnost, da se trgovina v Mariboru spet odpre. Če nam sedaj ni uspelo, še ne pomeni, da bomo obupali.”

V Mariboru ste pred kratkim zaprli pravično trgovino, ki je delovala komaj eno leto. V Ljubljani 3MUHE obstajajo že vrsto let. Kakšna je razlika med trgovinama?

> Ljubljana je glavno mesto, zato je tu pretok ljudi večji, posledično je večja kupna moč. Imamo tudi dobro lokacijo v starem delu mesta, ki jo predvsem v poletnih in zimskih mesecih obišče veliko turistov. V mariborski trgovini je bila ena izmed težav lokacija, na kateri je bil pretok ljudi manjši.

Ponudba izdelkov je bila v obeh trgovinah enaka?

> V Mariboru je bila ponudba malo manjša, ker je bila manjša tudi trgovina. Poleg tega so se prodajale druge stvari kot v Ljubljani. Izdelki iz Burkine Faso, recimo, so malo dražji, ker so stroški dobave večji, a se v Ljubljani vseeno prodajajo. V Mariboru se niso.

S katerimi državami sodelujete?

> Sodelujemo z dvema večjima dobaviteljema, avstrijsko organizacijo EZA in italijansko CTM. Imamo pa še veliko neposrednih proizvajalcev iz Burkine Faso, Nepala, Ugande, Gane, Kenije, Egipta in Nigra.

Kako navežete stik s proizvajalci in kako zagotavljate, da sredstva od prodaje res pridejo do njih?

> Prostovoljci potujejo po omenjenih državah in poiščejo proizvajalce. Sledijo pogosti obiski teh lokacij, ker je s proizvajalci treba ohranjati stik in razvijati nove produkte. Zaupanje pa gradimo na transparentnosti. Bistvo pravične trgovine je, da v njej sodeluje čim manj posrednikov, zato se zelo jasno vidi, kako denar potuje. Stranke najbolj zanima, od kod pridejo izdelki, zato imamo natisnjene zgodbice o izdelkih, prostovoljci tudi vedo, kaj prodajajo, in to razložijo.

Prostovoljci so za 3MUHE ključni, saj v trgovinah tudi delajo. Koliko je možnosti, da bi v prihodnosti trgovina postala samooskrbna?

> Nujno bi bilo profesionalizirati delovno silo. Čeprav je prostovoljstvo v središču pravične trgovine in bodo prostovoljci vedno njen del, se mi ne zdi prav, da prodajni del temelji na prostovoljnem delu. Vendar je to trenutno edina možnost, ki jo imamo na voljo.

Kaj spremeniti, da bi pravična trgovina postala bolj konkurenčna konvencionalnim trgovinam?

> V tujini pravične trgovine dobro živijo, pri nas pa je problematična majhnost trga. Razmišljali pa smo o drugih dopolnilnih dejavnostih, recimo o odprtju pravične kavarne. En način konkuriranja konvencionalni trgovini pa je, da so nekateri izdelki, ki jih dobavljamo, na voljo v nekaterih večjih hipermarketih. V tujini tovrstne trgovine živijo od veleprodaje in javnih naročil. Potem so tu pravična mesta, kar naj bi postal tudi Maribor.

Maribor si prizadeva postati pravično mesto, a vendar je edina pravična trgovina tam propadla. Koliko je bilo sodelovanja z mariborsko občino?

> Mariborsko pobudo za pravično mesto pozdravljamo, vendar je bila za nas prepočasna. Cilji pravičnega mesta naj bi se uresničili do leta 2014. Upamo, da se bo pojavila nova priložnost, da se trgovina v Mariboru spet odpre. Če nam sedaj ni uspelo, še ne pomeni, da bomo obupali.