Pisma bralcev

Mladina, št. 27

Mercator

Dr. Janez Šušteršič nima, sodeč po njegovem pritoževalnem pismu, nič proti temu, da ga omenjam med slovenskimi neoliberalci (neoti). Žalosti pa ga, da naj bi ga obtoževal podkupljivosti. Pri tem ni znanstveno natančen: enkrat piše, da ga te grde lastnosti obtožujem, drugič da nanjo namigujem. Med enim in drugim je nekaj razlike.

No, Šušteršiča sem v zanj sporni kolumni omenil kot enega izmed t.i. mladoekonomistov, ki so napravili veliko škode. Potem sem pisal o neotih na splošno in skušal ugotoviti, kaj jih žene, ko gonijo svoje. Napisal sem: »Ta predrzna, neumna prostodušnost izvira iz mešanice ideološke zaslepljenosti, odsotnosti ustvarjalnosti in zdrave pameti, socialne neobčutljivosti, zastopanja lastnih in tujih interesov ali celo podkupljivosti. Kombinacija posamičnih sestavin pri vsakem izrazitem neotu je različna.«

Kakšna je Šušteršičeva kombinacija? Pritožuje se samo zaradi podkupljivosti. Kaj pa ideološka zaslepljenost, odsotnost ustvarjalnosti in zdrave pameti, socialna neobčutljivost, zastopanje lastnih in tujih interesov?

Mu je za kaj od tega nerodno?

Janko Lorenci, Ljubljana

Mladina, št. 27

Mercator

Dr. Janez Šušteršič je v navidez nedolžnem komentarju o kolumni Janka Lorencija razgalil morda najbolj nevarno značilnost neoliberalizma v Sloveniji. Lorenci je članek objavil pred tremi tedni, zato naj spomnim, da je v svojem značilnem slogu opozoril na nujnost reševanja Mercatorja, ker mu skupaj z drugimi uspešnimi podjetji, ki jih sami dobro obvladujemo, grozi odprodaja tujcem. Za njega je Mercator prelomnica, stvarna in simbolna, zato poskuša vse, tudi če bo potreben javni pritisk na vlado, da se preprečijo te odprodaje. V ta namen je omenil začetek zgodbe o Mercatorju, oziroma razvpito kupčijo trojčka Janša-Šrot-Bavčar, ko sta se spečala politika in gospodarstvo in je šlo za korupcijo velikanskih razsežnosti, pri čemer je Janša dobil vpliv na največji časopis Delo. Kljub temu, da se tega ni lotila še nobena poštena preiskava, nas SDS prepričuje, da ni šlo za kriminalno dejanje, za kar imajo dokaz oziroma »zabeležko s spornega sestanka« omenjenega trojčka. Drugi dokaz, pravijo, naj preverimo sami in za leta nazaj prebiramo Delo in ugotavljamo, ali je Janša imel vpliv ali ne. Na to norčevanje iz ljudi smo se že navadili, vprašanje pa je, kako ne sprevidijo, da jih prav ti »dokazi« najbolj obtožujejo.

Toda Lorencija bolj zanimajo okoliščine, v katerih se je razvijalo slovensko gospodarstvo, ne glede ali so nas vodili desni ali levi politiki. Veliko pozornost in obenem jezo je posvetil neoliberalcem, zlasti akademskim mladoekonomistom (Mrkaić, Damijan, Šušteršič, Masten ...), ki bi po njegovem lahko preprečevali nedomišljeno privatizacijo, korupcijo, tajkunstvo in druge anomalije in bi lahko svojo pamet uporabili za iskanje optimalnega modela slovenske privatizacije, razumnega razmerja med tekmovalnostjo in solidarnostjo ter razvoja nasploh. Od politike bi morali zahtevati maksimalno odgovornost, še več, obsoja jih za prostodušnost, odsotnost ustvarjalnosti in zdrave pameti, socialne neobčutljivosti, zastopanja lastnih in tujih interesov in celo podkupljivosti. Kombinacija posamičnih sestavin pri vsakem izrazitem neotu je različna, je poudaril.

Šušteršič je Lorenciju od vsega navedenega zameril le podkupljivost, citiram: »Nedopustno pa je, da me v članku obtožuje kaznivih dejanj, kar podkupljivost gotovo je«. Toda, iz zapisanega lahko razumemo, da ne gre za eksplicitno obtožbo usmerjeno prav na Šušteršiča, ki po mojem ni slab človek, je pa za ljudi z opisanim načinom dela, razumeti podkupljivost kot možno posledico. Zato Lorenci pri tem ima čisto vest in ne rabi opravičila. Morda bosta to sama razčistila, ne vem, vendar se mi zdi, da nas Šušteršič skuša zapeljati stran od odgovornosti za Slovenijo in ubraniti svet, ki ga ustvarjajo neoliberalci. Očitno verjame, da je takšen svet možen brez podkupljivosti. Toda, že dejstvo, da sodeluje z dr. Žigom Turkom, pomembnim ustvarjalcem politike SDS, jasno pove, kakšno Slovenijo zagovarjajo. Tisto državo, v kateri je Janša, po mnenju Vlada Miheljaka, zapustil precejšnje opustošenje, izpraznjeno državno blagajno, zapravljene prihodke za ceste ... Da ne govorimo o padcu etičnih norm vladanja v njihovem času!

Podobna dogajanja je pred kratkim v Večeru, 25. junija, na svoj veterinarski način opisal Slavko Švenda, citiram: » Najprej je bila na vrsti materialna substanca. Metalna, TAM, Hidromontaža, Litostroj, Pomurka, Iskra, zdaj SCT ... Uničena industrija. Skupaj je bila za vedno uničena tehnična inteligenca, brez katere ne more nobena resna država. Uničeno je znanje in vedenje. Dvajset let liberalfašizma in sajenje čudnih fakultet pod vsako slivo nikoli ne bosta nadomestila uničenega. V državi, kjer ni skupnega dobrega, ampak je pred dvajsetimi leti postal interes posameznika edini zakon, ki jamči uspeh, ni bodočnosti. Liberalfašistični zakon - »jači pas jebe« -, nas je pripeljal naravnost v dom onemoglih. In zdaj prihajajo na oder neki Turki, neki Pezdirji in neki Šuštaršiči et consortes. Ekonomisti, ki bi morali biti v drugem planu za drugimi strokami (teh ni, saj so jih uničili ekonomisti najslabše vrste), se znova rinejo v prvi plan. Kot stare frajle se delajo, da niso politiki, ampak se samo gredo politiko. Bi, a da ne vstopi. Ne vem, ali so to tepci ali pa imajo s pomočjo medijev za tepce državljane? ... Zato, gospodje, izvolite - stopite v stranko, napišite program in na volitve! Pa brez dogovarjanja pod mizo; pa trgovci z orožjem z gospodoma Janšo in Bavčarjem na čelu naj že enkrat položijo račune; pa z državnim organiziranim kriminalom, naj se že enkrat neha ...«

Na te obtožbe se nihče ni oglasil, pa so hujše od »Lorencijeve podkupljivosti.« Gre za postopno fašizacijo družbe, čim slabše tem boljše, kar najbolj koristi SDS v borbi za oblast in jih Šušteršič morda nevede podpira. Podobno se je zgodilo z doktorji znanosti iz njihovih vrst, vsi so sprejeli Janševo retoriko in danes služijo le kot vaba za druge. Tako je tudi do sedaj spoštovana, dr. Romana Jordan Cizelj, ki je še pred kratkim govorila, da SDS ni Janša, na skrivaj obvestila mednarodno skupnost o Pahorjevih pripombah na račun Madžarske, pridobljene z off the record pogovora. S tem ni samo sramotila Slovenije po vzoru dr. Zvera, ampak je kot človek, vsaj zame, postala manjvredna. Podobno se godi tudi obetavni zvezdi na odvetniškem nebu, Nini Zidar Klemenčič, ki dokazuje, da je denar sveta vladar in je v primeru obtožbe Miheljaka izrabila besedne in druge spretnosti, ne pa pravičnosti in zaščite publicista in družbe sploh. To so tiste usodne nevarnosti za Slovenijo, ko izginja dobrota in skromnost, ko je Švendovih Petrov vedno manj.

Ivo Ercegović, Ptuj

Mladina, št. 27

Simfoniki pregnali krizo

Bernard Nežmah je v svojem Pamfletu, ki je bil v Mladini objavljen 8. julija, med drugim zapisal, da je Europlakat brez razpisa pridobil 140 lokacij za velike svetlobne vitrine. Ob tem je navedel, da naj bi projekt Bicikelj mestni proračun stal 15 milijonov evrov. Te trditve so napačne, zato v nadaljevanju posredujemo pojasnilo družbe Europlakat.

Ne drži trditev, da je 140 lokacij za velike svetlobne vitrine Europlakat dobil brez razpisa. Pridobitev omenjenih lokacij je del dogovora javno-zasebnega partnerstva med Mestno občino Ljubljana (MOL) in Europlakatom za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje sistema Bicikelj kot dela javne prometne infrastrukture v mestu. Europlakat je bil kot zasebni partner pri omenjenem projektu izbran na mednarodnem javnem razpisu.

Ne drži trditev, da bo projekt Bicikelj mestni proračun obremenil za 15 milijonov evrov. Edini strošek MOL pri vzpostavitvi sistema Bicikelj je strošek napeljave optične in električne infrastrukture do terminalov na postajališčih, ki znaša 54.660 evrov. Vse ostale stroške vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja sistema Bicikelj kot zasebni partner pri projektu krije Europlakat. To pomeni, da bo Europlakat v prihodnjih 15 letih vložil približno 15 milijonov evrov v sistem, ki Ljubljančanom in obiskovalcem Ljubljane prinaša praktično brezplačno izposojo koles.

Poslovni model, torej opravljanje javnih storitev v zameno za možnost trženja oglaševalskih površin v mestu, je že leta 1964 vpeljala vodilna svetovna družba v zunanjem oglaševanju JCDecaux, ki ima sedež v Parizu. Pri tem zasebni partner pri projektu - v primeru projekta Bicikelj podjetje Europlakat - prevzame vsa poslovna tveganja za uspešnost projekta. Sama postavitev novih oglaševalskih objektov še ne pomeni prihodkov. Šele če bo Europlakat uspešen pri trženju, bo njegova investicija v sistem Bicikelj povrnjena.

Boštjan Berčan, Namestnik direktorja, Europlakat d.o.o.

Mladina, št. 26

Banke morajo počistiti bilance

V Mladini je bil 1. julija 2011 objavljen članek Darje Kocbek, z naslovom 'Banke morajo počistiti bilance'. Avtorica v članku v povezavi z Nacionalnim razvojnim programom in Programom stabilnosti 2011 - 2014 glede Republike Slovenije navaja priporočila Evropske Komisije Svetu ministrov in ob koncu članka dodaja tudi izjavo ministra za finance, dr. Franca Križaniča, kjer pa je netočno zapisano, da se ministrova izjava nanaša na vsebino priporočila Komisije Svetu. Minister Križanič se je v svojem komentarju odzval na dokončno priporočilo Sveta in ne na predlog Komisije Svetu. V nadaljevanju pojasnjujemo posamezna priporočila in kontekst izjave ministra za finance.

V svojem priporočilu, ki je naslovljeno na Svet - ta šele sprejme dokončna priporočila posamezni državi članici - je Komisija za Slovenijo predlagala naslednje priporočilo: ''Sprejme naj nadaljnje ukrepe za zagotavljanje zadostnega pripoznavanja izgub pri posojilih in čiščenja bilanc stanja v celotnem bančnem sektorju.'' Komisija dodaja še uvodno spremljevalno pojasnilo: ''Upadanje gospodarske rasti vpliva na kreditne portfelje z zamudo, naraščajoči delež slabih posojil pa zvišuje stroške bank v zvezi z oslabitvami in rezervacijami. Glavni banki v državni lasti sta bili dokapitalizirani, kar je bilo odločilno. Vlada je tudi predlagala ukrepe za pospešitev izterjave dolgov in spodbuditev kreditiranja proizvodnih dejavnosti, kar morda ne bo v celoti zadoščalo za obnovitev toka posojil realnemu gospodarstvu, zato bi lahko bili potrebni nadaljnji ukrepi.''

Svet ministrov je na tej osnovi in po obravnavi na pripravljalnih odborih sprejel naslednje dokončno priporočilo Sloveniji, ki bolj jasno opredeljuje cilj priporočila, in sicer naj RS ''sprejme nadaljnje ukrepe v bančnem sektorju, kjer je to primerno, da se okrepijo bilance stanja in kreditni portfelji z namenom krepitve toka posojil v realno gospodarstvo.'' Svet dodaja še naslednje uvodno spremljevalno pojasnilo: ''Upadanje gospodarske rasti z zamudo vpliva na kreditne portfelje, naraščajoči delež slabih posojil pa zvišuje stroške bank v zvezi z oslabitvami in rezervacijami. Glavni banki v državni lasti sta bili dokapitalizirani, kar je bilo odločilno. Vlada je tudi predlagala ukrepe za pospešitev izterjave terjatev in spodbuditev kreditiranja proizvodnih dejavnosti, da se obnovi tok posojil v realno gospodarstvo, čeprav bodo morda potrebni nadaljnji ukrepi.''Komentar ministra za finance - ''Presenetil me je edino tisti del, ki govori o bančnem sektorju, ker imamo v Sloveniji povsem liberaliziran bančni sistem, ki je povsem odprt, ponudba je konkurenčna in kdor koli iz EU lahko pride in deluje na tem trgu'' ter da je to ''nekoliko nenavadno za malo, ekstremno odprto gospodarstvo,'' je bil podan kot odziv na dokončno priporočilo Sveta in ne na predlog Komisije Svetu.

Irena Ferkulj, Služba za odnose z javnostmi, Ministrstvo za finance

Mladina, št. 24

Svoboda, enakost, bratstvo

Ljubljanski župan Janković je dal napisati pismo, v katerem se na dolgo čudi, od kod mi podatek, da plačuje občina 2 milijona letno za vzdrževanje projekta BicikeLJ, saj da ima v proračunu zanj predvidenih 56 tisočakov.

Mi sicer godi, da je gospod župan moj zvesti bralec, ki mi od časa do časa celo javno odgovori, vendar trditve, zoper katero tu protestira, sploh nisem napisal. V napadenem tekstu sem namreč zgolj opozoril na pretirano evforijo ob projektu BicikeLJ, saj v mestu že desetletja odlično funkcionira in prek celega mesta kapilarno speljana mreža več kot štirideset tisoč meščanov, ki so si kupili svoje lastno kolo, ga vzdržujejo, servisirajo in se z njim prevažajo, pri čemer mestu za vzdrževanje te spontane kolesarske mreže ni treba plačevati po 2 milijona na leto.

O nespametnem trošenju denarja pod imenom projekta BicikeLj - 15 milijonov v 15 letih - pa bolj podrobno pišem v tej številki in se že veselim županovih pojasnil, zakaj se je med možnimi investicijami v mestu odločil prav za BicikeLJ.

Bernard Nežmah, Mladina

Mladina, št. 24

Resetirajte se v lastnem bazenu!

Spoštovani gospod Virant!

Imate prav. Namigovanja, da ste se obogatili v času ministrovanja v vladi Janeza Janše, so nagnusna. Vi ste hišo z bazenom, tri avtomobile in 100.000 evrov prihrankov zaslužili z dobro plačanim intelektualnim delom. In vse to že pri svojih štiridesetih letih. Prihodnost Slovenije ni v dvigovanju minimalne plače, ampak v dobro plačanem intelektualnem delu. Kot je vaše. Ko nas bo več takih, bomo bolj srečni. Tako, kot ste vi. Kdo vas ne bi rad posnemal?

Beti Trtorebro, Mladinamit