23. 4. 2008 | Mladina 16 | Politika
Kriza je prišla
Cene nepremičnin so začele naglo padati tudi v Evropi, finančna kriza pa je prišla v Slovenijo
Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti in predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič decembra lani, ko so na borzi začele kotirati delnice NKBM. Njihova vrednost je v nekaj dneh s 27 evrov poskočila na 38 evrov. Štiri mesece pozneje je za deln
© Matej Leskovšek
Posledice svetovne finančne krize, ki se je lani poleti začela v ZDA s pokom nepremičninskega balona zaradi slabih posojil, vse bolj čutijo tudi državljani in podjetja v Sloveniji. Ker slovenske banke na svetovnem trgu vse težje dobijo denar, podjetjem vse težje dajejo posojila, kdor pa posojilo že ima in ga odplačuje, je aprila moral plačati občutno višje obresti kot doslej. Finančno krizo vse bolj občutijo tudi vlagatelji na ljubljanski borzi, v ponedeljek so doživeli tretji največji padec vrednosti delnic letos. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je že novembra lani svaril, da so naši vrednostni papirji vsaj dvakrat precenjeni, a mu je le malokdo verjel. Takrat še ni nič kazalo, da bodo delnice Petrola, Luke Koper in Telekoma Slovenije v dobrih sedmih mesecih izgubile za okrog 50 odstotkov vrednosti, delnice Gorenja, Mercatorja in Intereurope za okrog 40 odstotkov in Krkine delnice za približno 30 odstotkov. Njihovi lastniki so izgubili več milijard evrov.
Na borzi v Frankfurtu je po poročanju časopisa Zeit še sredi marca vsak dan zamenjalo lastnika 290 milijonov delnic, prejšnji teden samo še 130 milijonov, v začetku tega tedna še bistveno manj. To kaže, da je negotovost, kako se bodo v prihodnje gibali tečaji, zelo velika. Vlagatelji zdaj čakajo predvsem na poročila o poslovanju ameriških podjetij v prvem četrtletju letošnjega leta. To so prvi rezultati za obdobje, ko je finančna kriza za zdaj dosegla vrhunec, zato bodo pomemben kazalec za prihodnja gibanja. Ko je prejšnji petek General Electric predložil svojo četrtletno bilanco, ki je bila bistveno slabša od pričakovane, so se občutno znižali tečaji delnic vseh podjetij v panogi na vseh pomembnejših borzah.
Izguba lahko znaša tisoč milijard dolarjev
Mednarodni denarni sklad (IMF) je prejšnji teden ugotovil, da bi lahko izguba zaradi ameriške finančne krize znašala kar bilijon (ali tisoč milijard) dolarjev. Politiki so kljub opozorilom ekonomistov to krizo začeli jemati resno šele pol leta po izbruhu, ko so odpisi bank in finančnih ustanov že presegli vrednost 100 milijard dolarjev in sta britanska in nemška vlada morali z davkoplačevalskim denarjem reševati banko Northern Rock in Saško deželno banko.
Banke in finančne družbe so morale po podatkih IMF-ja do zdaj odpisati za 232 milijard dolarjev slabih naložb. Guverner ameriške centralne banke Ben Bernanke je v začetku aprila v kongresu prvič omenil, da je v ZDA letos mogoča recesija. A te besede dejansko pomenijo, da je ameriško gospodarstvo že v recesiji. Tuje in domače institucije pa druga za drugo spreminjajo napovedi - zvišujejo ocene za inflacijo in znižujejo stopnje za gospodarsko rast. Evropska komisija je ta ponedeljek napovedala, da bo 28. aprila, ko bo objavila letošnjo spomladansko napoved, spremenila napoved za inflacijo, čeprav je še pred kratkim zatrjevala, da za spremembo februarske vmesne napovedi ne vidi razlogov.
Februarja, ko je komisija objavila vmesno napoved, je napovedala, da bo inflacija letos v vsej Evropski uniji 2,9-odstotna, v območju evra pa 2,6-odstotna. Novembra lani je v jesenski napovedi zapisala, da bo letošnja inflacija v vsej EU 2,4-odstotna, samo v članicah, ki imajo evro, pa 2,1-odstotna. Evropska centralna banka (ECB) meni, da bo letošnja povprečna stopnja inflacije v evroobmočju od 2,6 do 3,2 odstotka. Lanska inflacija je v evroobmočju dosegla 2,1 odstotka.
Za gospodarsko rast je evropska komisija v februarski oceni napoved za EU v primerjavi z novembrsko napovedjo znižala z 2,4 na 2 odstotka, v evroobmočju pa z 2,2 na 1,8 odstotka. Gospodarstvo v članicah evroobmočja se spoprijema z »ostrim vetrom« zaradi negotovosti in stroškov, ki so posledica krize na finančnih trgih, zaradi slabšanja razmer v gospodarstvu ZDA in rasti cen surovin, pravi evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia. Predsednik evroskupine in luksemburške vlade Jean-Claude Juncker je v torek dejal, da se finančna kriza še ni končala, ampak se bo nadaljevala še prihodnje leto.
ECB napoveduje, da bo gospodarska rast v evroobmočju letos znašala od 1,3 do 2,1 odstotka, lani je dosegla 2,7 odstotka. Banka Slovenije meni, da bo inflacija v Sloveniji letos 5,6-odstotna, gospodarska rast pa 4,2-odstotna. A vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj v spomladanski napovedi optimistično navaja, da bo inflacija 5,2-odstotna in gospodarska rast 4,4-odstotna.
Čas za razkritje bančnih tveganj
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.