Erik Valenčič

12. 5. 2008  |  Mladina 17  |  Politika

Odcepitev Latinske Amerike

Paragvajske predsedniške volitve so pomaknile Latinsko Ameriko še bolj v levo

Po predsedniških volitvah v Paragvaju je prepričljivo slavil karizmatični populist Fernando Lugo, ki mu je v predvolilni kampanji uspelo povezati levičarske sindikate, staroselske Indijance in revne kmete v koalicijo z imenom Domoljubno zavezništvo za spremembe. Njegova zmaga je naredila konec šestdesetletni vladavini konservativne stranke Colorado, ki je na volitvah nastopila s kandidatko Blanco Ovelar. Lugo je bivši rimskokatoliški škof, ki se je prostovoljno odrekel svoji funkciji, ker po njegovih besedah v tej vlogi ni mogel pomagati revnim. Škof revnih, kot ga imenujejo ljudje, se med drugim zavzema za zemljiško reformo ter večjo socialno pravičnost, pri čemer ostro zavrača obtožbe odhajajočega predsednika Nicanora Duarteja, da bo pri vodenju države sledil političnim idealom venezuelskega predsednika Huga Chaveza in Eva Moralesa iz Bolivije. Kako močno se je Paragvaj zasukal v levo, bo v bistvu jasno že ob prvih Lugovih potovanjih v tujino; če bo najprej obiskal Caracas ali La Paz, bo to dovolj zgovorno pritrjevalo Duartejevemu prepričanju.
Kakorkoli že, zmaga Fernanda Luga sledi trendom vzpona levice v Latinski Ameriki, ki so v zadnjih letih radikalno spremenili politično prizorišče južne celine. Z izrazito izjemo Kolumbije je levica prevzela oblast ali pa se močno utrdila v praktično vseh latinskoameriških državah, celo v tradicionalno konservativni, katoliški Mehiki. Novi voditelji jadrajo na visokih valovih t. i. protiameriških čustev, ki so se dvignili, potem ko je Busheva administracija decembra 2001 obrnila hrbet Argentini in drugim državam v regiji v času hude ekonomske krize. Predsednik George Bush je namreč takrat svojo zunanjo politiko v veliki meri prenesel na Bližnji in Srednji vzhod. To je dalo zagon latinskoameriškim levičarskim populistom, ki so v sozvočju s številnimi gospodarskimi strokovnjaki začeli opozarjati, da jim je ekonomsko sodelovanje z ZDA v zadnjih dvajsetih letih prineslo zgolj še večjo revščino, družbeno neenakost in seveda zadolženost. Ko je Bush čez čas spet usmeril svojo pozornost nazaj k Latinski Ameriki in ponujal nove sporazume o prosti trgovini, je naletel na zaprta vrata. Njegovi argumenti, da bodo omenjeni sporazumi pomagali utrjevati demokracijo, svobodo in blaginjo, so bili neverjetno ponesrečeni poskusi ponovnega pridobivanja zaupanja v ZDA. Prišli so namreč v času, ko so ljudje rešitve za večjo svobodo, demokracijo in blaginjo videli v novih voditeljih in ne več v starih režimih z močnimi vezmi z Washingtonom.
Bush je obtožil Moralesa in Chaveza, da spodkopavata demokracijo v Latinski Ameriki in se vmešavata v notranje zadeve držav v regiji. Slednje je deloma res, vendar je ob tem treba upoštevati, da je Venezuela odplačala velik del argentinskega zunanjega dolga in da revne karibske države oskrbuje s poceni nafto. Poleg tega je Washington soočen z resnimi težavami tudi v drugih državah. Ekvadorski poslanci so na začetku aprila potrdili spremembo ustave, ki zdaj prepoveduje prisotnost tujih vojaških oporišč na ozemlju Ekvadorja. Ameriškemu vojaškemu oporišču v mestu Manta se bo desetletna pogodba iztekla naslednje leto in predsednik Rafael Correa je izjavil, da bi si »raje odrezal roko, kot pa jim dovolil ostati«. Poleg tega je Brazilija začela leta 2004 navezovati močne gospodarske vezi s Kitajsko, Rusijo ter Indijo in njenemu zgledu sledijo tudi druge latinskoameriške države. S preobrazbo političnega prizorišča v Latinski Ameriki se končuje skoraj dvesto let trajajoča era t. i. Monroejeve doktrine, s katero so si ZDA jemale pravico uveljavljanja svoje hegemonije na zahodni polobli.
Nekdanji predsednik ZDA Ronald Reagan se je pred več kot dvajsetimi leti po vrnitvi s turneje po Južni Ameriki navduševal nad spoznanjem, da je južna celina sestavljena iz kopice neodvisnih držav. To, o čemer je govoril Reagan, šele zadnja leta postaja resničnost.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,80 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.