13. 5. 2008 | Mladina 17 | Politika
Koliko vas stane vaše neznanje?
Vedno več ljudi ve o vedno več finančnih storitvah vedno manj - in to neznanje jih lahko veliko stane
Čakajoči v vrsti za nakup delnic NKBM, konec leta 2007
© Irena Herak / Finance
»Vedno kdo služi z neumnostjo ali pa z neznanjem drugega. Neznanje vedno plačamo in račun je vedno višji,« pravi Ani Klemenčič, prokuristka Gorenjske borznoposredniške družbe. Finančna pismenost je v dobi poplave različnih finančnih storitev in naložbenih priložnosti na eni strani ter zmanjševanja socialne varnosti na drugi postala ena ključnih veščin za dostojno življenje.
Tega se zelo dobro zavedajo v Bruslju in številnih državah članicah EU, Slovenija pa bolj kot ne caplja za drugimi. »Vlada podpira prizadevanja Evropske komisije za izboljšanje finančnega izobraževanja,« poudarjajo na finančnem ministrstvu. »Gre za pomemben projekt, kjer bo potrebno sodelovanje različnih akterjev - ministrstev, nadzornih organov, drugih institucij in organizacij, finančnih podjetij ipd.«
Evropska komisija v svojem načrtu finančno pismenost definira kot sposobnost posameznika za razumevanje finančnih proizvodov in konceptov, zavedanje tveganj in priložnosti ter sprejemanje utemeljenih odločitev. To pa je ob vse močnejši deregulaciji finančnih trgov, vse večji količini in zapletenosti finančnih storitev ter novih kanalih distribucije, še posebej spletu, vse težje. Temeljne težave, ki jih omenja komisija, so: večina potrošnikov težko razume finančne zadeve, večina precenjuje svoje razumevanje finančnih storitev in večinoma potrošniki nimajo dolgoročnih finančnih načrtov ali pa izbirajo finančne proizvode, ki ne ustrezajo njihovim potrebam. Po mnenju Boštjana Krisperja iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je najpogostejša težava ta, da ljudje napačno ovrednotijo svoj finančni položaj - na primer precenijo svojo sposobnost za odplačevanje posojila.
Kar zadeva finančno izobraževanje, v Sloveniji ni bilo do zdaj tako rekoč nobenih usklajenih dejavnosti. Primerjalna raziskava Evropske komisije je pokazala, da je Slovenija poleg Bolgarije, Latvije in Romunije edina, ki nima programov za finančno opismenjevanje. Osamljen boj bije ZPS, ki nekaj pojasnil ponuja na svoji spletni strani in hkrati skrbi za vseevropsko stran dolceta.eu. A kot poudarjajo v zvezi, so nedavno doživeli pomemben preboj, saj je Banka Slovenije začela financirati prilogo v njihovi reviji, a je, žal, za zdaj posvečena izključno bančnim storitvam.
Brez raziskav
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.