13. 5. 2008  |  Mladina 17  |  Družba

Monsanto v Sloveniji

Za zdaj ga ne bo, a je že tu

Pismo Monsantovega predstavnika okoljskemu ministrstvu, v katerem obljublja, da podjetje letos v Sloveniji ne bo tržilo gensko spremenjenih semen.

Pismo Monsantovega predstavnika okoljskemu ministrstvu, v katerem obljublja, da podjetje letos v Sloveniji ne bo tržilo gensko spremenjenih semen.
© arhiv Mladine

Monsanto ima svoje podružnice v vseh sosednjih državah, pri nas pa je (še) ni odprl. In sodeč po pismu, ki so ga nedavno prejeli na ministrstvu za okolje in prostor, je letos tudi zagotovo ne bo. Kot je v pismu zapisal vodja Monsantove prodaje za srednjo Evropo Gerhard Rosa, so se tako odločili na podlagi analize komercialnih priložnosti za koruzo sorte YieldGuard (ang. varuh pridelka, oznaka MON810) v Sloveniji. Vodja sektorja za biotehnologijo na ministrstvu Darja Stanič Racman, na katero je bilo pismo naslovljeno, je povedala, da gre za odgovor na prošnjo ministrstva, izraženo na zadnjem sestanku. »Takrat smo jih prosili, naj pogledajo, kakšne načrte imajo v Sloveniji, in preverijo, kaj bi pomenilo, če bi s trženjem počakali do uveljavitve zakona o soobstoju. Potem so se posvetovali s sedežem podjetja in rezultat je to pismo.«
Slovenija namreč še vedno nima zakona o soobstoju gensko spremenjenih organizmov, saj že pol leta čaka na potrditev Evropske komisije. In ker vse kaže, da naša država varnostnega pridržka za gojenje, tudi na podlagi nedavnega pozitivnega mnenja Znanstvenega odbora o sproščanju GSO v okolje, ne bo uveljavljala, nevladne organizacije in stranka Zares opozarjajo, da bo do potrditve zakona o soobstoju v Sloveniji vladala pravna praznina in bo vsak lahko sadil gensko spremenjene rastline. »Predstavnikom Monsanta smo razložili, kakšen je položaj, in povedali, da po našem mnenju trženje pred sprejetjem zakona ne koristi nikomur,« pravi Racmanova in priznava, da je bila kar nekoliko presenečena nad Monsantovo odločitvijo. »Moram reči, da so se nenavadno in malo nepričakovano pozitivno odzvali. Ne poznam nobenega podobnega primera iz kake druge države, kjer bi storili enako. Res pa je, da hkrati v bistvu tudi zelo jasno povedo, da je Slovenija v primerjavi s sosednjimi državami precej nezanimiva.« Tudi Monsantov lobist v Sloveniji - uslužbenec mednarodnega lobističnega podjetja Insights international, ki zastopa konzorcij GSO podjetij - Mihael Cigler priznava, da Monsantov interes ni toliko povezan s prodorom na slovenski trg, temveč predvsem s tem, da Slovenija predseduje Evropski uniji in da v tem času pri nas poteka intenzivna kampanja proti GSO. Potrdil je, da bodo v Monsantu s kakršnimkoli trženjem GSO počakali vsaj do sprejetja zakona o soobstoju.
Dokler na trgu ne bo gensko spremenjenih rastlin, katerih gojenje bi se slovenskemu kmetu splačalo, Monsanta v Sloveniji verjetno ne bo. Kdaj pa bi se to lahko zgodilo? Racmanova pravi, da bo verjetno preteklo še nekaj let. Koruza MON810 z vstavljenim genom Bt, zaradi katerega rastlina proizvaja snov, ki je strupena za koruzno veščo (ta v Sloveniji ni zelo pogost pojav), je za zdaj edina gensko spremenjena rastlina z dovoljenjem za gojenje na območju Evropske unije. »Za nas bi verjetno prišla v poštev rastlina, odporna proti koruznemu hrošču, ampak odobritev te je še daleč, ker so jo pred kratkim šele prijavili.« V Sindikatu kmetov Slovenije menijo, da mora biti vsakemu kmetu omogočeno kmetovanje na katerikoli način, vendar naj posameznik nosi tudi vse morebitne posledice svoje odločitve, pozitivne in negativne. Tajnik sindikata Jernej Redek je povedal, da v sindikatu nimajo podatkov o morebitnih obiskih Monsantovih uslužbencev pri kmetih, tudi s sindikatom ti še niso stopili v stik. Na vprašanje, kakšno je v Sloveniji sploh zanimanje kmetov za gojenje gensko spremenjenih rastlin, ne pozna točnega odgovora, povedal pa je, da se je okrogle mize o tej temi, ki so jo pripravili pred dvema letoma, udeležilo pet od približno tisoč povabljenih kmetov. Tudi on je poudaril, da gojenje sorte MON810 v Sloveniji verjetno ne bi imelo pozitivnih ekonomskih učinkov za kmete.
Je pa Monsanto na slovenskem trgu že dalj časa prisoten s svojimi konvencionalnimi kmetijskimi izdelki. Poleg konvencionalnih semen iz njegove proizvodnje je med drugim mogoče dobiti tudi slavni herbicid RoundUp.
Monsanto sicer ni ravno aktiven v komuniciranju z mediji. Vprašanja smo poslali Gerhardu Rosi in oddelku za odnose z javnostmi na sedežu podjetja, odgovorov pa do zaključka redakcije, v enem tednu, nismo dobili. Edini medij v Sloveniji, ki mu je doslej uspelo dobiti neposreden Monsantov odgovor, je časnik Večer. Od predstavnikov podjetja je dobil zelo uradne odgovore, v katerih zagotavljajo, da je koruza MON810 zdravstveno in okoljsko neoporečna, ter hvalijo koristi, ki jih prinese kmetom. Na Večerovo vprašanje o tožbah, ki bi lahko doletele kmete, na katerih polja bi gensko spremenjeno koruzo zanesel veter, pa so odgovorili le, da je patent pač patent.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,80 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.