12. 5. 2008 | Mladina 17
Prevelik objekt in ogrožene pinije
Inšpektorat za okolje zahteva sanacijo škode, povzročene na varovanem drevoredu
Sporni poseg na rastišču varovanega drevoreda
© Boštjan Bensa
Sečoveljsko podjetje Metalcheramica je že pred leti kupilo 1310 kvadratnih metrov veliko zemljišče med Koprsko in Letoviško cesto v Portorožu, na katerem zdaj namerava graditi kar 1200 kvadratnih metrov velik objekt s 15 stanovanjskimi enotami. V ta namen je podjetje že novembra lani pridobilo gradbeno dovoljenje, marca letos pa začelo pripravljalna dela na terenu. Ker je zemljišče dokaj majhno in strmo, je investitor zaščitno ograjo postavil kar na rastišče varovanega drevoreda pinij, le meter od drevesnih debel. Še huje, z odkopom zemljišča je razkril korenine dreves in jih tako izpostavil nevarnosti suše in odmrtja. Škoda, ki bi nastala v poletni vročini, bi bila neprecenljiva, saj je drevored pinij, ki se z nekaj prekinitvami razteza vse od Strunjana do Portoroža, del varovane naravne dediščine in eden od zaščitnih znakov slovenske obale. Piranska območna enota zavoda za varstvo narave je zato poseg že marca prijavila inšpektoratu za okolje, ta pa je pred dnevi izdal odredbo, v kateri od investitorja zahteva, da vzpostavi prvotno stanje, to pomeni, da mora odstraniti zaščitno ograjo in korenine zasuti z zemljo.
Zanimivo je, da je piranska upravna enota gradbeno dovoljenje investitorju izdala, čeprav naravovarstveni pogoji in soglasje niso bili pridobljeni, to pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Zakon o ohranjanju narave namreč določa, da z naravnimi vrednotami nihče ne sme ravnati tako, da bi ogrozil njihov obstoj, pri načrtovanju posegov in dejavnosti pa je treba upoštevati usmeritve iz uredbe o zvrsteh naravnih vrednot ter pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Za vse posege, ki bi lahko ogrozili obstoj naravne vrednote, je torej treba obvezno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje, tega pa upravna enota pred izdajo gradbenega dovoljenja ni naredila. Krivde seveda ne gre valiti na sedanjega načelnika upravne enote Ivana Seljaka, saj je bilo gradbeno dovoljenje izdano že v času njegovega predhodnika Klavdija Mallyja, ta pa je s funkcije načelnika odstopil tudi zaradi očitkov o domnevnih nepravilnostih.
Nezadovoljni pa niso le varuhi narave, ampak tudi piranska občinska uprava. Že v začetku februarja je na ministrstvo za okolje in prostor vložila zahtevo po razveljavitvi gradbenega dovoljenja, saj je prepričana, da gradnja predvidenega objekta ni v skladu s prostorskim načrtom, ki velja za to območje. Pozidana površina je bistveno večja od predpisane, gradbeno dovoljenje predvideva etažnost, ki je občinski prostorski akt ne dovoljuje, poleg tega pri projektni dokumentaciji menda ni upoštevan predpisani desetmetrski odmik od ceste. Aprila letos je občina na ministrstvo poslala prošnjo za prednostno reševanje zadeve, to pomeni, da bo odločitev sprejeta najpozneje v začetku maja. Katja Pišot, vodja PR-službe na piranski občini, pravi, da s prijavo zavoda za varstvo narave niso bili posebej seznanjeni, da pa se z njo povsem strinjajo in da posega v zavarovani pinijev drevored ne odobravajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.