Vanja Pirc

13. 5. 2008  |  Mladina 17  |  Politika

Dve plači Igorja Prodnika?

Dvojni in trojni funkcionarji s filmskega področja dobivajo dvojno plačilo

Igor Prodnik: direktor direktorata za medije na kulturnem ministrstvu, v. d. direktor Filmskega sklada RS, predsednik nadzornega sveta Filmskega sklada RS in predsednik sveta Viba filma

Igor Prodnik: direktor direktorata za medije na kulturnem ministrstvu, v. d. direktor Filmskega sklada RS, predsednik nadzornega sveta Filmskega sklada RS in predsednik sveta Viba filma
© Dušan Frice

Zgodba o tem, kako je Filmski sklad RS letos zavrnil sofinanciranje enega najpomembnejših filmskih dogodkov v državi, mednarodnega filmskega festivala Kino Otok, dobiva vse neverjetnejše razsežnosti. V. d. direktorja filmskega sklada Igor Prodnik je kritiziranje sklada označil za nedopusten politični pritisk, vložil je celo kazensko ovadbo zoper dve osebi, a imen ovadenih ni želel razkriti. Po neuradnih podatkih naj bi ga zmotile kritične besede Koena Van Daeleja, direktorja Zavoda za razvijanje filmske kulture Otok, ki pripravlja festival Kino Otok, in poslanca LDS Jožefa Školča, ki je javno nasprotoval prikrajšanju festivala za državna sredstva.
Filmski sklad je kljub temu še enkrat premislil o svoji odločitvi glede festivala Kino Otok. Strokovna komisija, pristojna za razdeljevanje državnega denarja med filmske dogodke, je ta festival sprva označila za odličnega, ko je dobila novo kadrovsko podobo, pa je Kino Otok po njenem postal »vsebinsko neprimeren za sofinanciranje«. Zdaj se je sestala še tretjič letos in ponovno ugotovila, da festival zasluži državno pomoč. Koliko so na njen premislek vplivala ogorčena pisma predvsem tujih filmarjev, ni znano. Znano pa je, da je komisija festivalu odobrila 12.950 evrov državne pomoči, to je tretjino manj kot lani.
Zapletom v filmskem skladu s tem ni videti konca. Kaže pa, da se bo kmalu končala vsaj zgodba o kadrovanju na čelu naše ključne filmske institucije, saj ta že od oktobra 2006, ko je nadzorni svet razrešil direktorico Ireno Ostrouško, vodijo v. d. direktorja. Sprva je bil to predsednik nadzornega sveta filmskega sklada Stane Malčič. Njegov mandat je najprej sprožal ugibanja, ali je sočasno opravljanje obeh funkcij dopustno, v spominu pa nam je Malčič ostal po tem, da je zavrnil predlog programa, ki ga je za leto 2007 na podlagi javnega razpisa pripravila Ostrouška, ter ga brez novega razpisa nadomestil s svojim predlogom. Med filmarji je zavrelo in kmalu je prvi nadzornik sklada postal direktor direktorata za medije na kulturnem ministrstvu Igor Prodnik, v. d. direktorja pa Denis Miklavčič. Ta je hitro ugotovil, da sklad dejansko vodi Prodnik, saj je moral na zahtevo nadzornega sveta vladi v potrditev poslati Malčičev sporni program, s katerim se sam ni strinjal. Miklavčiča je po le treh mesecih zamenjal Prodnik, s čimer je vodenje javnega sklada prevzelo kulturno ministrstvo oziroma njegov visoki uradnik. Ta zdaj že skoraj osem mesecev - podobno kot prej Malčič - opravlja tudi funkcijo prvega nadzornika filmskega sklada. Ker pa hkrati vodi še svet Viba filma, so mu filmarji podelili nekoliko ciničen vzdevek »vladar slovenskega filma«. Kakorkoli že, sklad naj bi zdaj vendarle dobil direktorja s polnimi pooblastili. V ponedeljek se je iztekel javni razpis, kot pravi Prodnik, pa so prejeli tri prijave. Tudi njegovo? »Ni ga denarja, da bi to storil,« je bil nedvoumen.
Prodnik naj bi se torej poslovil s položaja in se bolj posvetil službi na kulturnem ministrstvu. S tem se bo izognil tudi kritikam, da njegovo sočasno vodenje sklada in opravljanje visoke uradniške funkcije pomeni konflikt interesov, saj zakon o javnih uslužbencih tem dovoljuje le opravljanje znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti; vodenje filmskega sklada pa ni toliko umetniška ali kulturna kot poslovna dejavnost.
Presenetljivo je, da Prodnik za delo v. d. direktorja filmskega sklada prejema plačilo. Nadzorni svet je takšno odločitev sprejel konec lanskega novembra, ko je bil Prodnik v. d. direktorja že dobra dva meseca. In kdo je vodil sejo nadzornega sveta - glede na to, da sam vodi tudi nadzorni svet? Prodnik pravi, da je sejo vodil namestnik predsednika nadzornega sveta Andrej Vajevec, sklep pa so podprli vsi prisotni nadzorniki. Kot kaže, tudi sam Prodnik. In kot kaže, tudi Stane Malčič, ki je zdaj »le« še član nadzornega sveta. To je še posebej zanimivo, saj je nadzorni svet pred tem tudi njemu odobril zapoznelo izplačilo za opravljeno delo v. d. direktorja. Malčič je namreč od novembra 2006 do maja 2007 delo v. d. direktorja opravljal brez pogodbe, pogodbo je sklenil šele septembra 2007, ko že štiri mesece ni več vodil sklada.
V skladu pravijo, da se je zapletlo zato, ker se je sklad zaradi Malčičeve dvojne funkcije obrnil na ministrstvo za javno upravo in nazadnje je bilo po številnih pravnih mnenjih ugotovljeno, »da je za ustrezno delo potrebno tudi ustrezno plačilo«. Malčič je pogodbo podpisal v Prodnikovem obdobju, v imenu sklada pa jo je podpisal Vajevec. Za nekaj več kot sedemmesečno delo je prejel 24.552,09 evra bruto (k temu je treba prišteti še stroške prevoza in prehrane). Njegov naslednik Denis Miklavčič je za nekaj manj kot trimesečno delo prejel 12.749,18 evra (k temu so že prišteti stroški prevoza in prehrane, davke in prispevke pa je odvedel sam).
Koliko pa znaša Prodnikova mesečna plača v. d. direktorja - jo morda prejema poleg svoje redne plače na ministrstvu? »Višina plače v. d. direktorja FS znaša 4.315,54 EUR bruto,« pravi Prodnik. Iz odgovora ni povsem jasno, ali so k temu prišteti stroški prevoza in prehrane, prav tako ne, ali je v ta znesek že všteto tudi plačilo za opravljanje funkcije direktorja direktorata za medije na kulturnem ministrstvu. Širše pojasnilo filmskega sklada je takšno: »Igor Prodnik že ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in sicer z ministrstvom za kulturo. Po sprejetju sklepa nadzornega sveta FS je bil sklenjen dodatek k njegovi pogodbi, s katerim se je njegovo plačilo za opravljanje nalog v. d. direktorja uredilo v okviru dodatnega dela v interesu delodajalca na podlagi izvrševanja pravic ustanovitelja v nadzornih organih.«
Je dopustno, da visoki državni uradnik opravlja dodatne izvršne funkcije in za to prejema dodatno plačilo? Na ministrstvu za javno upravo menijo, da bi bilo lahko v konkretnem primeru »opravljanje nalog direktorja oziroma vršilca dolžnosti direktorja, za katero oseba prejema plačilo,« v nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih. Tolmačenje normativnih aktov prepuščajo kulturnemu ministrstvu, tam pa, kot kaže, v Prodnikovem multifunkcionarstvu ne vidijo težav. Zanimivo bo videti, kakšno mnenje bosta imela o vsem tem računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije, ki sta se poslovanja filmskega sklada lotila že pred časom.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,80 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.