13. 5. 2008 | Mladina 17 | Politika
Konec hladne vojne?
Skupni projekti referenduma in ”klic na Japonsko”
Leva trojica: Gregor Golobič, Borut Pahor in Katarina Kresal na skupni novinarski konferenci
© Borut Krajnc
Liberalna akademija, družbenopolitično gibanje, ki je nekoč podpiralo LDS, danes pa, četudi pod njenim okriljem, »deluje v sožitju s političnimi strankami liberalne usmeritve«, je 4. aprila javnosti še enkrat poslala poziv k razmisleku o zavezništvu za demokracijo. Ideja Liberalne akademije je preprosta. V času všečne vladne predstave za ljudstvo in populističnih potez koalicije se zdi, da se opozicijske leve stranke »ne znajo dovolj dobro upreti in da se preveč osredotočajo na medsebojne, za politično prihodnost nepomembne prepire«. Namesto tega bi morale leve, opozicijske stranke stopiti skupaj. »Verjamemo, da je v tem trenutku premislek o zavezništvu v prid demokratičnim vrednotam neizogibno potreben.«
Poziv Liberalne akademije so mnogi razumeli kot poziv k oblikovanju velike protijanševske koalicije. A Darko Štrajn, predsednik društva, pravi, da ni tako. »Že vnaprej smo računali na takšen nesporazum. Prevelika, koalicijska povezovanja so pred volitvami tvegana. V proporcionalnem sistemu imajo lahko nasproten učinek. Mi smo želeli le odpiranje polja in začetek zavezništva in oblikovanje povezav. Naša ocena je pač bila, da je treba na opozicijski strani delati sistematično, lahko namreč predvidevamo, kakšne predvolilne poteze te vlade nas še čakajo, in treba je tej vladi postaviti dobro alternativo.« Štrajn pravi, da ga ne motijo razlike med posameznimi strankami, a te stranke bi se vseeno morale poenotiti glede strateških ciljev. »Sam si zelo želim, da bi opozicijske stranke ponudile odgovor, kako se bodo lotile popravljanja tega, kar je v štirih letih demontirala aktualna politika, recimo na področju sociale in zdravstva, in hkrati, da bodo v politiko vrnile, ta teza je za liberalce sicer malce nenavadna, osnovno politično moralo.«
Poziv Liberalne akademije med levimi strankami ni doživel velikega odmeva. Vsaj direktno ne. Tri velike opozicijske stranke pa so v ponedeljek, 21. aprila, vseeno sklicale skupno novinarsko konferenco, kjer so njihovi predsedniki Borut Pahor, Gregor Golobič in Katarina Kresal vlado obtožili, da je pokrajinski referendum le predvolilni manever vlade in anketa na stroške davkoplačevalcev. Napoved velike politične koalicije so zanikali.
A politična ideja o »koaliciji za demokracijo«, o kateri so v času razpadanja velike LDS na glas razmišljali nekateri politiki, recimo Milan M. Cvikl, potrebuje vseeno nekaj pozornosti. V času priprav na volitve imajo namreč opozicijske stranke, kljub razlikam, vseeno skupen interes - zamenjati vladno posadko. Je torej prišel čas za »rdečo« Koalicijo Slovenija?
»Volilni sistem predpostavlja samostojno delovanje strank, nobena se ne bo odpovedala svojim aktivnostim in svojim volivcem. Hkrati pa v državnem zboru stranke s sorodnimi pogledi normalno sodelujejo, bolj ali manj organizirano. Pravzaprav so bile tudi v časih, ko so nam pripisovali velike spore, povezave med nami razmeroma dobre. To sodelovanje se logično krepi v času predvolilnih aktivnosti, že zato, ker prihaja do večjih napetosti med vladno in opozicijsko stranjo,« razmišlja Miran Potrč, vodja poslanske skupine SD. Sodelovanje torej da, a brez strukturnih, institucionalnih povezav. Tudi Gregor Golobič razmišlja podobno. »Prostora za sodelovanje je veliko, predvsem ker so iniciative vlade izrazito slabe. Dejstvo je, da v Sloveniji obstajajo ljudje, ki mislijo, da je treba stvari spremeniti, in ljudje pričakujejo, da bodo te stranke na svoj način, pa tudi kolektivno, našle dovolj modrosti, da bodo spremembe udejanjile.«
Zares se je sicer pred časom soočil z očitki Katarine Kresal, da nova stranka stari LDS »krade« lokalne odbore. »Kakšnega kanibalizma na levici ne vidim. Gre za racionalizacijo, zelo človeško je, da nekateri posamezniki iščejo nove rešitve. V našo stranko ne prihajajo samo posamezniki iz LDS, prihajajo tudi iz drugih strank,« pravi Golobič. Pomiritveno in spravno deluje tudi Kresalova, pa čeprav je še pred mesecem dni Zares obtožila, da jim krade strankarske člane. »Prehodi med strankami se dogajajo, prihaja predvolilno obdobje in morda je kdo užaljen, ker ni na listah. Če si pravi liberalec, ljudi k sebi ne vlečeš. A to ni tako pomembno. Vse opozicijske stranke imamo isti cilj, menjavo načina vladanja. Zato pri posameznih projektih uspešno sodelujemo. Recimo pri referendumu o pokrajinski zakonodaji ali pri izredni seji o inflaciji.« Očitke o tem, da se trije strankarski veljaki bolj sovražijo, kot pa sovražijo Janeza Janšo, zavrača kot nesmiselne. Vojna v opoziciji je vsaj za zdaj torej končana.
Vprašanje pa je, kako je lahko to interesno premirje pravzaprav učinkovito. Zgolj en primer. Vladni poslanci so minuli teden v parlamentu brez prave obrazložitve nepričakovano umaknili zakon, ki razpušča komisijo za preprečevanje korupcije. »Pravzaprav ne razumem, zakaj so to naredili, pretirano bi bilo sklepati, da so prišli k pameti, da država potrebuje takšno neodvisno institucijo. Nasprotno, prepričan sem, da za umikom zakona ne stojijo vsebinski, pač pa politični razlogi, kakšni ti so, pa ne vem,« pravi Drago Kos, predsednik ugašajoče komisije.
A političnih razlogov za nenavaden umik ni težko razbrati. Vladna koalicija je s tem prehitela obotavljajočo se opozicijo. Pomagal je, kakor je slikovito dejal Pavel Gantar, »klic na Japonsko«. Opozicijske stranke so namreč že nekaj časa razmišljale o razpisu referenduma, in če bi bil zakon sprejet, bi lahko opozicija s tridesetimi podpisi zahtevala zakonodajni referendum o tem zakonu. Zdaj, ko zakon ni sprejet in ko lovijo rok za junijski pokrajinski referendum, pa ji je preostala še možnost posvetovalnega referenduma. Tega mora potrditi poslanska večina. 46 glasov pa SD, Zares, LDS skupaj z Desusom in Lipo nimajo. »Prepričan sem, da nam bodo poskušali razpis referenduma onemogočiti, s formalnimi in tudi drugimi razlogi. Referendum pa naj bi bil na isti dan kot tisti o pokrajinah, v poseben datum verjetno ne bomo šli,« pravi Miran Potrč.
Potrč ima prav, Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, je že dejal, da Kosova komisija služi le politični diskreditaciji predstavnikov koalicije in da je opozicijska pobuda za referendum le manever za ublažitev napake ob pokrajinski zakonodaji. Ponovno združeno opozicijsko levico do jesenskih volitev očitno čaka še veliko političnih bojev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.