Darja Kocbek

13. 5. 2008  |  Mladina 17  |  Svet

Podkupnine, Siemensov poslovni model?

»Ravnajta kot Siemensova vojaka.« S temi besedami naj bi bil prvi človek Siemensa od dveh uslužbencev zahteval, naj izplačata podkupnino.

Afera, ki je v Nemčiji zaradi Siemensovega podkupovanja izbruhnila pred letom in pol, je prejšnji teden dobila nove razsežnosti. Ko je eden od nekdanjih menedžerjev podjetja na tožilstvu v vlogi priče dejal, da naj bi bil nekdanji prvi mož nadnacionalke Heindrich von Pierer ne le vedel za podkupovanje, ampak naj bi ga bil celo sam naročal, se je Von Pierer po letu in pol nemudoma odločil prekiniti molk in še sam stopiti pred tožilca. Gre za milijardo dolarjev vreden posel za vzpostavitev sistema za elektronsko preverjanje potnih listin in carinski nadzor v Argentini, za katerega je pogodbo leta 1998 podpisal takratni predsednik Carlos Menem. Leta 2001, ko Menem ni bil več na čelu države, se je argentinska vlada odločila, da projekta ne bo izpeljala. Po nekaterih podatkih tudi zato, ker naj bi bil Siemens posel dobil s plačilom 70 milijonov dolarjev podkupnine. Siemens je menda, da posla ne bi bil zgubil, prek posredniškega podjetja v Švici ponujal novo podkupnino v vrednosti 10 milijonov dolarjev.
Eden izmed nekdanjih Siemensovih menedžerjev naj bi bil prejšnji teden na tožilstvo v Münchnu prinesel dokaze o tej podkupnini, hkrati pa izpovedal, da naj bi se bil skupaj s sodelavcem plačilu uprl in se po pomoč obrnil neposredno na Heinricha von Piererja. Ta pa jima je menda dejal, da morata ravnati »kot Siemensova vojaka« in nakazati zahtevano podkupnino. Von Piererjev odvetnik je te navedbe takoj zanikal z besedami, da to ni besednjak, ki ga uporablja njegov klient.
Da so dokazi, ki jih je tožilstvu proti Von Piererju predložil nekdanji menedžer, res obremenilni, je mogoče sklepati predvsem na podlagi takojšnje odločitve kanclerke Angele Merkel, da prekine sodelovanje z njim - od konca prejšnjega tedna ni več njen svetovalec za inovacije in tehnologijo. Leto in pol, kolikor je minilo od izbruha Siemensove podkupovalne afere, Merklova o njem ni podvomila, čeprav gre za največjo podkupovalno afero do zdaj v Nemčiji in je v ospredju preiskav vseskozi vprašanje, kaj je vodstvo podjetja vedelo o podkupninah. Heinrich von Pierer, ki so ga imenovali kar Mister Siemens, je bil sicer tudi svetovalec prejšnjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja. Bil je menedžer, ki je imel vseskozi največji vpliv na odločitve, sprejete v kanclerski pisarni. Zdaj pa mu grozi celo kazenski pregon.
Naslednji udarec za Von Piererja je prišel od novega predsednika uprave Siemensa Petra Löscherja. Ta je sporočil, da uprava preučuje možnost, da bi vložila odškodninske tožbe proti vsem nekdanjim predstojnikom podjetja, tudi proti Heinrichu von Piererju. Razmišlja o izterjavi odškodnine vsaj zaradi škodovanja ugledu podjetja. Po poročanju tednika Spiegel je Löscher v pismu zaposlenim ugotovil, da je jasno, da so se v »našem podjetju dalj časa dogajala neodgovorna in očitno tudi kriminalna dejanja«.
Siemens naj bi bil po doslej zbranih dokazih za pridobitev različnih poslov izplačal vsaj 1,3 milijarde evrov podkupnin. Za pridobitev poslov na različnih koncih sveta naj bi bil plačeval podkupnine, ki so znašale od 5 do 10 odstotkov vrednosti posla, včasih celo 30 odstotkov. V Siemensu zadnjih dogodkov ne komentirajo, pravijo le, da popolnoma podpirajo delo tožilstva.
Siemensove delnice od leta 2001 kotirajo na newyorški borzi. Zakaj je to pomembno? Ta kotacija pomeni, da za podjetje veljajo izredno strogi predpisi ameriškega nadzornika SEC in ameriškega pravosodnega ministrstva. Oba ameriška nadzornika sta zaradi finančnih škandalov in sumov podkupovanja proti Siemensu uvedla preiskavo. A ni najhuje, da koncernu grozijo milijardne odškodnine in da se bo lahko najvplivnejši in najuglednejši nemški gospodarstvenik Heinrich von Pierer znašel celo za zapahi, najhuje bo, če bo ameriški nadzornik SEC Siemens uvrstil na črni seznam. To pa pomeni, da na ameriškem trgu ne bi več smel sodelovati pri milijarde dolarjev vrednih poslih, ki jih oddajajo prek javnih naročil. Pogovori med predstavniki nadzornika SEC in predstavniki Siemensa so se začeli pred nekaj tedni. Proces bo menda zelo dolg. Novo vodstvo Siemensa v ZDA je optimistično in upa, da se bo družba v ZDA izvlekla zgolj z odškodnino, ki sicer lahko znaša tudi 2 milijardi dolarjev.
Siemens je pomemben dobavitelj opreme tudi za slovenska državna podjetja. Zaradi njega - Siemens je »dvorni« dobavitelj signalnih naprav za železnice v Sloveniji - je avgusta lani položaj posredno izgubil prometni minister Janez Božič. Siemens je namreč podjetje, ki je zamujalo pri gradnji zapornic na nezavarovanem železniškem prehodu v Cirkovcih, kjer so v prometni nesreči umrli trije ljudje. Termoelektrarna Šoštanj se z lastnikom Holdingom Slovenske elektrarne ravno dogovarja za dokapitalizacijo v višini 20 milijonov evrov, ki jih potrebuje za novi plinski turbini. Obe je šoštanjska elektrarna naročila pri Siemensu. Leta 2004 je podjetje Siemens Slovenija dobilo 1,1 milijona evrov vreden posel za postavitev parkomatov v Ljubljani. Slovenske železnice so leta 2000 za 3,2 milijona evrov kupile Siemensove vlake desiro. A kljub slabim izkušnjam s temi vlaki, s katerimi so imeli zlasti na začetku precej težav, je vodstvo Slovenskih železnic januarja letos s Siemensom podpisalo pogodbo o dobavi 12 večsistemskih lokomotiv - za 48 milijonov evrov. Leta 1996 je bil Siemens-Framatome prek javnega razpisa izbran za dobavo takrat 50 milijonov nemških mark vredne uparjalnike za Jedrsko elektrarno Krško. To je le nekaj poslov, ki jih je Siemens dobil v Sloveniji. Ni mogoče reči, da so bili tudi ti posli sklenjeni zaradi podkupnin, a brez dvoma slovenska državna podjetja s Siemensom precej poslujejo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.