15. 5. 2008 | Mladina 19 | Politika
Kapelice, cerkve, samostani ...
Vlada je v aktualnem mandatu za obnovo cerkva namenila več denarja kot v prejšnjem, a RKC bo kljub temu v prihodnjih letih morala zategniti pas
Cerkev sv. Trojice, 76.120 EUR za obnovo glavnega vhoda
© Samo Bešlagič
Ministrstvo za kulturo bo letos in prihodnje leto za obnovo in restavracijo verskih objektov rimskokatoliške cerkve namenilo 2,167.678 evrov ali dobrih 520 milijonov nekdanjih tolarjev proračunskega denarja. Pa to niti ni tako veliko, prvi razpis, ki ga je leta 2005 zaključil kulturni minister aktualne vlade Vasko Simoniti in je veljal za leti 2006 in 2007, je v ta namen rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem prinesel rekordnih 2,7 milijona evrov.
Razpis za financiranje projektov s področja nepremične kulturne dediščine se opravi vsake dve leti, torej za obdobje dveh let, kar v praksi pomeni, da vsaka vlada za prvo leto nasledi odločitev prejšnjega kulturnega ministra oziroma komisije, ki jo on sestavi. Zato pa kulturni minister ob koncu svojega mandata že za leto naprej odredi razdelitev proračunskega denarja med za obnovo starih stavb zainteresirane fizične ali pravne osebe. Na razpisu za letošnje in prihodnje leto je bil odobren denar za obnovo ali restavracijo 74 objektov. Od tega jih je kar 47 v lasti RKC, v veliki večini gre za cerkve. Z državnim denarjem bodo izpostave RKC v obliki župnij, škofij, nadškofij in posameznih redov torej obnavljale kar 63,5 odstotka vseh za obnovo izbranih objektov. V denarju pa to pomeni točno 55 odstotkov od skupno 3,9 milijona evrov državnih sredstev, namenjenih obnovi kulturnih spomenikov. Med temi bo najdražje »dokončanje statične sanacije objekta in obnovo fasade« cerkve sv. Andreja v Vačah, in sicer 111.395,78 evrov ali slabih starih 27 milijonov tolarjev.
Seveda pa se iz proračunske postavke ne obnavljajo samo verski objekti, pač pa tudi stare stanovanjske hiše, pomembne javne zgradbe, gradovi, dvorci, utrdbe, koče, hlevi in kozolci. Vendar so ti v manjšini. Mednje se je v zadnjem razpisu na primer uvrstila tudi stanovanjska hiša na Cvelbarjevi 14 v Novem mestu, katere lastnica je Ana Granda Jakše. Za »sanacijo temeljev, obnovo lesenega pročelja, menjavo oken, lesenega stopnišča v hiši, fasade, notranje razpoke v stenah in rušitev dozidave na severni strani fasade« je dobila 18.287 evrov. Kot zanimivost naj povemo, da gre za rojstno hišo predsednika programskega sveta RTV in očeta novega nacionalkinega programa Staneta Grande. Ana Granda Jakše je njegova nečakinja.
Tako na zadnjem kot tudi na vseh drugih dosedanjih razpisih sicer prednjači RKC. Skupaj je aktualna vlada za obnovo objektov v lasti RKC namenila dobrih 4,8 milijona evrov. Da ne bo pomote, posluh za obnovo kulturnih spomenikov z znamenjem križa so imele že njene predhodnice. V prejšnjem mandatu so vlade, ki sta jih vodila dr. Janez Drnovšek in Anton Rop, skupaj RKC tako nakazale dobro milijardo takratnih tolarjev oziroma okoli 4,3 milijona evrov. Torej le za pol milijona evrov manj kot sedanja desnosredinska vlada. Pa tudi delež, ki ga je iz skupne vsote obnovi kulturnih spomenikov namenjenega denarja vsako leto dobila RKC, je bil v preteklem desetletju primerljiv.
Na zadnjem razpisu v mandatu ministra Simonitija je RKC torej dobila precej manj kot dve leti pred tem, je pa res, da je takrat dobila daleč največ, odkar država razdeljuje denar. Pa tudi denarja za obnovo kulturnih spomenikov nasploh je bilo tokrat precej manj kot ob prejšnjem razpisu. RKC je bila namreč pred dvema letoma deležna 52 odstotkov od skupne vsote za obnovo kulturnih spomenikov, torej celo nekaj manj od letošnjih 55 odstotkov.
Čeprav je RKC lastnica okoli 3000 cerkva po Sloveniji, nosi delne, včasih pa nobenih stroškov, s katerimi se spopadajo običajni lastniki nepremičnin. Za vzdrževanje in obnovo v veliki meri prispeva država, stroške elektrike za nočno osvetlitev skoraj izključno krijejo občine, nadomestila za stavbno zemljišče pa je cerkev tako ali tako oproščena. Poleg tega pa nemalo denarja za obnovo cerkvenih objektov namenijo tudi občine iz lastnih proračunov. Bivši ljubljanski nadškof in metropolit, danes kardinal dr. Franc Rode, je vse posameznike in organizacije v svojem zadnjem javnem nastopu pred dnevi opozoril z naslednjimi besedami: »Mislim, da je čas, da spremenimo navade. Obrzdati moramo lakomnost, se ukrotiti, omejiti svoje zahteve in potrebe in se naučiti biti zadovoljni s preprostejšim, skromnejšim in cenejšim načinom življenja.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.