Max Modic

21. 5. 2008  |  Mladina 20  |  Družba

V (verskih) čustvih se zlomimo

Primer Eclipse ali s policijo nad svobodo umetniškega izražanja

Performerki iz tandema Eclipse odločno zavračata podtikanja o netenju verskega sovraštva in načrtnem žaljenju verskih čustev.

Performerki iz tandema Eclipse odločno zavračata podtikanja o netenju verskega sovraštva in načrtnem žaljenju verskih čustev.
© Borut Krajnc

Pred desetimi leti je sinonim za blasfemični eksces v očeh slovenske katoliške javnosti postala celjska alternativna glasbena skupina Strelnikoff. Oziroma njihova tretja plošča z naslovom Bitchcraft. Šlo je za konceptualni mini album, na katerem je odmeval en sam komad, naslovni Bitchcraft, posnet v petih verzijah - ali natančneje, v petih remiksih. Angažiran tekst pesmi v hardkorov-ski maniri je križal žensko, ki je pravkar naredila splav in grešila tako proti cerkvenim zapovedim kot proti sveti dolžnosti rojevanja otrok ter ohranjanja človeškega rodu, slišali pa smo ga v petih izvedbah z opisnimi podnaslovi Radio Vatikan Edit, Satan Himmelfahrt Remix, Torquemada Mix (v katerega je bil nasemplan zloglasni govor nadškofa Rodeta proti 'sramotnemu 55. členu slovenske ustave', ki dopušča pravico do splava), Ali Agca Remix in Endlösung Remix.
Toda glasba ni bila problematična. Nihče od tistih, ki so želeli Strelnikoff pribiti na križ, ji ni prisluhnil. So pa prisluhnili takratnemu nadškofu Francu Rodetu, ki je dramatično vzkliknil: »Mati, kaj so ti storili!« Problematičen je bil namreč ovitek albuma, na katerem je brezjanska Marija namesto našega odrešenika pestovala tolsto podgano. Strelnikoff so s konceptualnim izdelkom želeli razkrinkati dvoličnosti cerkvene institucije, ki da svoje simbole ljubosumno varuje toliko in tako, kot je komunistična vrhuška varovala srp in kladivo. Tudi s pomočjo javnega tožilstva. Dokazali so, da fanatično, slepo in zaukazano malikovanje simbolov pomeni bodisi neobstoj tistega, kar simbol predstavlja, bodisi dvom v to. In da so vera in čustva tu le imidž, tržni artikel, saj tistega, kar je v resnici sveto in večno, nevernik ne more ne razžaliti ne oskruniti.
Desetletje po primeru Strelnikoff, ki nas je po končanem sodnem postopku za silo utrdil v veri, da z ustavo zagotovljena svoboda govora in izražanja vendarle nista skupka mrtvih črk na papirju, se zgodovina ponavlja in policija podobno zopet trka na vrata umetnikov, ki javno izrazijo svoja osebna videnja in občutke.
Tandem Eclipse, pionirki slovenskega porn arta, mednarodno priznani performerki in svečenici soft porno kiča, ki sta se javnosti prvič predstavili leta 1999 z multimedijsko razstavo Zajtrk na travi - s katero sta skozi lastno telo diskvalificirali religiozne kulte, aktualne kulturno politične teme, praznike, mite in pravljice -, sta 24. maja lani v Galeriji Kapelica uprizorili performans z naslovom 11 (In emotion we break - V čustvih se zlomimo), doživeto in duhovito zgodbo o ljubezni in seksualnosti, ki kljubujeta trendovskim ideologijam. Umetnici sta performans scenografsko nadgradili z izvirno interpretacijo motiva Matere božje s Ptujske gore, ki pod svojim zaščitniškim ogrinjalom pravično varuje vse ljudi enako. »Zgled za postavitev je bil leseni relief Marije zavetnice s Ptujske gore, ki na alegoričen način prikazuje poosebljenje materinske ljubezni. Plašč ji pridržujejo angeli. Pod svojim plaščem nudi zavetje številnim osebam obeh spolov, posvetnih in cerkvenih stanov. Alegorija je preprost prikaz zaščitništva, ki ga nudi ljubezen in ne vera,« pravi rdečelasa performerka. »Ljubezen je privilegirana tema tandema Eclipse, ki je v performansu 11 (In emotion we break) parafraziral omenjeni relief na sebi lasten soft porno kič način. Vlogo Marije zavetnice s plaščem je zavzela ena od performerk, ki je ob tem na iskren in sočen način pripovedovala svojo intimno izkušnjo iskanja ljubezni ter ob tem brezpogojno, ljubeče in nesebično nudila zavetje vsem svojim ljubimcem, ne glede na spol in lastno emocionalno prizadetost. Plašč ji držijo umetniki, ki se v svojem delu ukvarjajo z erotiko ali telesnostjo in so zato blizu umetniški poetiki tandema Eclipse,« še pojasni za tiste, ki so poanto performansa morebiti iskali drugje.
Performans tandema, ki tudi na mednarodni sceni žanje pohvale strokovne kritiške javnosti, je med ljubitelji sodobne umetnosti razumljivo povzročil veliko zanimanja, zato so se o dogodku razpisali tudi na kulturnih straneh slovenskega osrednjega časnika. Publicistka Mojca Kumerdej je 26. maja v Delu objavila recenzijo pod naslovom Ali obstaja življenje po ljubezni, fotografijo performansa pa je prispeval Marijan Zlobec. In ta fotografija je sodu slovenskega konservativnega enoumja očitno izbila dno. Direktor Urada vlade RS za verske skupnosti dr. Drago Čepar je drugi dan po objavi članka podal prijavo zoper umetnici, ker naj bi takšna umetniška interpretacija žalila katoliška verska čustva (tudi njegova osebna) ter razpihovala versko sovraštvo in nestrpnost, posebej problematično pa naj bi bilo to, da se je performans odvijal prav 24. maja, na dan pomembnega katoliškega verskega praznika Marija Pomočnica kristjanov ali Marija Pomagaj. Dan kasneje je v javnem protestu vzrojil mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger ter v svojem imenu in v imenu vseh prizadetih vernikov izrazil »globoko žalost, prizadetost in hkrati odločen javni protest ob žaljivi in sramotni objavi fotografije Marijine podobe iz romarske cerkve na Ptujski gori« ter na (kazensko) odgovornost klical tako urednico Jelko Šutej Adamič kot recenzentko Mojco Kumerdej in fotografa Marijana Zlobca. »Nehote se zastavlja vprašanje, ali ne gre tokrat za novo gonjo zoper vernike in ptujskogorsko svetišče? Ali res zaslužijo v osrednjem slovenskem časopisu pozornost posamezniki, ki s svojim drznim načinom izražanja kažejo, da zanje ni nič sveto?« se je spraševal nadškof Kramberger, njegovo vprašanje pa je razumljivo sprožilo točo hujskaško nestrpnih prispevkov v katoliškem tedniku Družina. Urednica kulturnega uredništva Dela Jelka Šutej Adamič je na nadškofov protest odgovorila, da pri omenjenem časniku svoje bralce cenijo in spoštujejo ter vedo, »da je marsikomu od njih umetnost sveta in nedotakljiva. Kakor so marsikomu sveti in nedotakljivi verski običaji.« Dodala pa je tudi, da so umetniške prakse, ki tako ali drugače problematizirajo nestrpnost, že najmanj stoletje sestavni del evropskega kulturnega prostora in kot take tudi legitimni interes njihove kulturne redakcije.
»Podoba Matere božje s plaščem je predvsem izjemen kulturni spomenik in tam, kjer bo vernik iskal potrditev v veri, bo umetnik vedno iskal izrazno moč ljubezni. Kajti le slednja ne dela razlik, le ljubezen ne pozna 'naših', ki živimo v resnici, in 'njihovih', ki živijo v zmoti,« pravita performerki iz tandema Eclipse, ki odločno zavračata podtikanja o netenju verskega sovraštva in načrtnem žaljenju verskih čustev. »Umetnica performerka je skozi alegorijo z odpuščanjem in ljubeznijo opustila lastna pričakovanja do drugih in vse svoje ljubimce sprejela v zavetje take, kot so. Saj so v svoji človečnosti enaki njeni. Vsak kulturni spomenik bogati zakladnico vsega človeštva, zato je ni institucije, ki bi si lahko lastila en in edini pravi odnos do tega spomenika. Izvirno razmišljanje in ustvarjalen pristop sta tista, ki vsakič znova spodneseta slepo oboževanje in postavita nov kulturni spomenik.«
Umetnici sta bili o ovadbi obveščeni v četrtek, 17. aprila letos, in na isti dan sta se zglasili na informativni razgovor na sedežu kriminalistične policije. »Ob vprašanjih sva se sklicevali na svobodo izražanja in odklonili konkretnejše pojasnjevanje najinega dela,« pravi performeka z grešnega posnetka. »Poleg začudenja nad absurdnostjo motiva za ovadbo se nama vedno znova poraja tudi dvom, če dejstvo, da naju ovaja Urad za verske skupnosti, ne kaže nekoliko sprevržene podobe o ločenosti države in cerkve. Zelo bi namreč želeli verjeti v neoporečnost sekularnosti.« 

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.