Marjan Horvat

20. 5. 2008  |  Mladina 20  |  Politika

Gruzija pričakuje pomoč Evrope

Razdrobljena opozicija ni sposobna ogroziti sedanje vladne večine

Ko so sredi aprila novinarji iz petnajstih držav obiskali Tbilisi, da bi se na kraju samem prepričali, kako deluje evropska sosedska politika, so v Gruziji že potekale priprave na parlamentarne volitve, ki bodo 21. maja. Po predsedniških volitvah januarja, izsilili so jih demonstranti na ulicah gruzijskega glavnega mesta, je ostal na predsedniškem položaju varovanec ZDA Mihail Sakašvili, voditelj stranke Združeno narodno gibanje. V prid mu je tudi razmerje v parlamentu, saj njegova stranka obvladuje 245 poslanskih sedežev, opozicija pa jih ima le 30.
A opozicija si je zdaj opomogla in v novem sklicu Sakašvili zagotovo ne bo imel tako lagodne večine. Kot pravi Irakli Iašvili, voditelj stranke Nova desnica, je »sedanja vlada demokracijo suspendirala, si podredila sodni sistem in medije, zdaj pa straši ljudi z različnimi nevarnostmi, če bi na volitvah zmagala opozicija«. Iašvili vodi desno usmerjeno stranko, ki svojo politiko utemeljuje na družinskih vrednotah in usmeritvah gruzijske pravoslavne cerkve, ki je med najbolj zaupanja vrednimi institucijami v državi.
Povsem drugačnega mnenja je seveda predstavnik vladajoče stranke Giorgi Baramidze, namestnik predsednika vlade in minister za evroatlantske povezave, ki ne skopari s pohvalnimi besedami o predsedniku Sakašviliju, ki mu je uspelo, tudi s sodelovanjem Gruzije z EU utrditi oblast. »Zavoljo tega,« pravi sogovornik, »se lahko Gruzija pohvali z 11-odstotno letno gospodarsko rastjo, vse večjim izvozom v Evropsko unijo in inflacijo, ki je s 5,7 odstotka za države v Zakavkazju nizka.« V ospredju zanimanja vseh političnih sil v Gruziji so seveda odnosi z Rusko federacijo, kjer včasih zarožlja tudi orožje, predsednik Sakašvili pa ob vsakem incidentu trdi, da sta državi v vojni. Leta 1991 sta namreč razglasili neodvisnost dve gruzijski avtonomni pokrajini, gorata in težko prehodna Južna Osetija in vzhodna, občrnomorska Abhazija, ki je bila nekdaj za nekdanjo Sovjetsko zvezo pravi turistični biser. Efektivne oblasti v teh dveh pokrajinah Gruzija še danes nima, obe sta povsem odvisni od Rusije in tudi sestava njunega prebivalstva se je tako spremenila, da so Gruzijci v obeh pokrajinah v manjšini. Po »osamosvojitvi« Abhazije je to deželo zapustilo okrog 250.000 Gruzijcev in se preselilo v druge dele države.
Glede zunanjepolitične usmeritve pa sta vladajoča stranka in opozicija povsem enotni. Gruzijo želita vključiti v evropske gospodarske in vojaške povezave in si tako zagotoviti varnost pred veliko sosedo. Vladajoča stranka in opozicija opozarjata na rusko nevarnost, Baramidze pa poudarja, »da Rusi še zmeraj niso doumeli, da se njihova država konča na mejah Gruzije, ki je suverena država. Njihovo govorjenje o izboljšanju medsebojnih odnosov je cinično sprenevedanje, saj vse bolj krepijo stike s separatističnima pokrajinama v državi, zato Gruzija zahteva, da se ruske sile umaknejo z njenega ozemlja, in pri tem pričakuje tudi podporo Evropske unije in Nata«.
Politični zemljevid štiriinpolmilijonske Gruzije se 21. maja po parlamentarnih volitvah ne bo bistveno spremenil, čeprav bo opozicija, sodeč po raziskavah javnega mnenja, nekoliko načela Sakašvilijevo Združeno narodno gibanje, ki se mu še ni uspelo spremeniti v klasično politično stranko. Ima še vse atribute političnega gibanja, ki se je oblikovalo v »rožnati revoluciji« leta 2003, ko je moral predsedniški položaj zapustiti ostareli Ševardnadze. Opozicija pa je razdrobljena, sestavlja jo ducat političnih strank, od skrajne levice do skrajne desnice, ki so si zastavile le eno nalogo - odstranitev Sakašvilija in njegovega gibanja z oblasti po demokratični poti. Vendar vse kaže, da bo sedanja oblast imela večino tudi v novem 150-članskem parlamentu. Pričakovati ponovitev leta 2003, ko so Gruzijci z mirnimi uličnimi demonstracijami dosegli spremembe, pa je naivno, ker ima Sakašvili podporo v mednarodni skupnosti. Tudi zato, ker je s svojo stranko edini sposoben upravljati državo. 

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.