Vanja Pirc

20. 5. 2008  |  Mladina 20

Zastava - vsakodnevna obveznost

Zastave pred šolami in vrtci ne bodo več plapolale le prvi in zadnji šolski dan

Trojček zastav pred ekonomsko šolo v Kranju

Trojček zastav pred ekonomsko šolo v Kranju
© Samo Bešlagič

Spomladi leta 2000 je Lovro Šturm, takratni minister za šolstvo in šport, izdal okrožnico, v kateri je šolam priporočil, naj na dan podelitve spričeval, ki se je časovno ujemal z dnevom državnosti, izobesijo zastavo, učenci pa naj zapojejo državno himno. Javnost se je nad takšnim načinom vzpostavljanja državotvornosti zgražala, številni učitelji so menili, da bi z zaukazanim domoljubjem pri najstnikih lahko dosegli nasprotno od želenega. Ministrova priporočila so kljub temu kmalu postala navodila. Posebna uredba je določila, da morajo osnovne in srednje šole na prvi in zadnji šolski dan izobesiti državno zastavo, na območjih narodnih skupnosti pa še njihovi zastavi.
Čeprav leta 2000 sprejeta uredba ni predvidela, da bi zastave izobešali tudi pred vrtci, so ti septembra lani prejeli kratek dopis šolskega ministrstva, v katerem so bili vprašani, ali so na prvi šolski dan izobesili zastavo v skladu s prej prejeto okrožnico. Ministrstvo je navodilo pojasnilo z besedami, da je prvi šolski dan »slavnostni dan in pomeni začetek novega obdobja v življenju otroka in celotne družine« ter da je prav, »da se ta dan primerno obeleži«.
Zdaj pa se bo, kot kaže, »primerno obeležil« sleherni dan. Vlada je prejšnji teden spremenila uredbo o izobešanju zastav pred šolami, pravzaprav jo je uskladila s prenovljenim zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, in sicer tako, da bodo morali državno zastavo po novem izobešati tudi vrtci, poleg tega pa zastave ne bodo več plapolale le ob začetku in koncu šolskega leta, temveč vsak dan. Poleg obvezne državne zastave bodo lahko izobraževalne ustanove izobesile tudi zastavo EU in občine ter šolsko zastavo.
Kako na spremembe gleda stroka? Dr. Robi Kroflič, ki se na ljubljanski filozofski fakulteti ukvarja s teorijo vzgoje in kurikularnimi teorijami, pravi, da so državni simboli pač ena od prvin, s katerimi izražamo pripadnost, a se vseeno sprašuje, kaj naj bi dosegli z novostjo: »Razvoj afirmativnega in spoštljivega odnosa do države, v kateri živimo, je seveda eden od elementov državljanske vzgoje, nisem pa prepričan, da stalna razobešenost zastave kaj posebno pripomore k razvoju občutka pripadnosti svoji državi
Na ministrstvu menijo, da se bo Slovenija z vsak dan izobešenimi zastavami pred vrtci in šolami pridružila številnim drugim evropskim državam s takšno prakso. Upajmo le, da ne bo šla v svoji domoljubni zagnanosti predaleč, denimo do poljubljanja državne zastave, kakor ga vsak dan prakticirajo turkmenski učenci. 

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.