Delovna mesta le na papirju

Evropska komisija se hvali, da so delodajalci v EU v zadnjih desetih letih odprli 25 milijonov novih delovnih mest, delavci pa ugotavljajo, da so vse slabše plačani, in so vse bolj nezadovoljni

Marjeta Cotman, ministrica za socialo in družino in premier Janez Janša na prvomajskem srečanju sindikalnih voditeljev Slovenije in Hrvaške

Marjeta Cotman, ministrica za socialo in družino in premier Janez Janša na prvomajskem srečanju sindikalnih voditeljev Slovenije in Hrvaške
© Matej Leskovšek

Številke bi težko bile boljše. V zadnjih desetih letih so delodajalci v EU odprli 25 milijonov novih delovnih mest, v zadnjih treh letih je novo zaposlitev dobilo 6,5 milijona prebivalcev EU, v prihodnjih treh letih se bo novega delovnega mesta veselilo še 5 milijonov Evropejcev! Tako pravi Evropska komisija. Vse te zaposlitve po njenih podatkih omogoča predvsem lizbonska strategija za rast in delovna mesta. Ampak navdušenja je hitro konec, ko morajo v Evropski komisiji odgovoriti na vprašanje, kje so ta delovna mesta in kakšna so. Kje so, torej? Kakšna so? Ja, to pa je težko ugotoviti, razmere so v državah članicah in po panogah različne, se izvijajo.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, evropski komisarji in ministri za delo držav članic so zadnje mesece retoriko o milijonih novih delovnih mest »obogatili« še z ugotovitvami, da morajo biti delovna mesta tudi kakovostna. To je marca letos pred začetkom zasedanja voditeljev držav članic na zasedanju Evropskega sveta, ki ga je vodil, v vlogi predsedujočega Svetu EU poudaril tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Ugotovil je, da delodajalci odpirajo vse več kakovostnih delovnih mest, kar se kaže v pomanjkanju kvalificiranega kadra, s katerim se spoprijema več držav članic, tudi Slovenija. Vprašanje pa je, ali so ta dela dovolj dobro plačana. Odgovor ni preprost, presojati je treba vsak primer posebej.

Tudi Ikea ni več do delavcev prijazno podjetje

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.