Darja Kocbek,

22. 5. 2008  |  Mladina 21  |  Politika

Še pomnite Iskro?

Menedžerja Dušan Šešok in Jože Godec prevzemata koncern Iskra, o poslovanju koncerna in povezanih družb pa ni podatkov, ker niso javne delniške družbe

Njuna Iskra: Jože Godec in Dušan Šešok

Njuna Iskra: Jože Godec in Dušan Šešok
© Aleš Beno / Finance

Dušan Šešok je od leta 1993 na čelu podjetja Iskra. Takrat si je zastavil cilj, da bo celoten sistem na novo oblikoval in mu zagotovil konkurenčnost doma in v tujini. Dve leti kasneje je napovedal, da bodo zaposleni imeli po lastninjenju v lasti 30 do 40 odstotkov delnic holdinga Iskra. Leta 2006 je prek podjetja Maos skupaj s 50 menedžerji izpeljal menedžerski odkup podjetja. O poslovanju koncerna Iskra, d. d., in povezanih družb ni podatkov. Njihova poslovna poročila niso javno objavljena. Pred dnevi pa je prišel v javnost podatek, da koncern, ki je nastal iz največjega proizvajalca elektro in elektronske opreme v nekdanji Jugoslaviji, že obvladuje predsednik uprave Dušan Šešok skupaj s članom uprave Jožetom Godcem. V lasti imata menda že skoraj polovico podjetja Maos, ki je skoraj 100-odstotni lastnik koncerna Iskra.
Kakor je objavil časopis Dnevnik, Godec obvladuje dobrih 20 odstotkov Maosa, Šešokov delež pa znaša dobrih 23 odstotkov. Imata pa že sklenjene pogodbe za odkup dodatnih nekaj odstotkov Maosa. Posel nameravata izpeljati prihodnji mesec. Po tem nakupu bosta Šešok in Godec postala več kot 50-odstotna lastnika Iskre. Godec je pojasnil, da ima Maos od prvotnih 50 zdaj še 40 družbenikov, vendar samo on in Šešok kupujeta deleže, ki so naprodaj.
Marca lani so Finance objavile, da se je nekaj menedžerjev uprlo Šešoku. Očitali so mu nepregledno trgovanje s parkiranimi delnicami pred menedžerskim prevzemom in zavajanje pred dokapitalizacijo Iskre. Zaradi tega so zahtevali njegov odstop. Šešok je povedal le, da je Iskra zdaj zasebno podjetje, »in ni prav, da se javno govori, kaj se dogaja v podjetju«. H koncernu Iskra poleg krovne družbe Iskra, d. d., sodijo družbe Iskra Sistemi, Iskra MIS, Iskra Kondenzatorji, Iskra Prins, Iskra TELA, Iskra EMS, Iskra Invest in TEVIS - Agencija za kadre.
Še zmeraj pa ni končan spor za blagovno znamko Iskra. Družbe Hidria Perles, Iskraemeco, Iskra ISD, Iskra Mehanizmi in Iskra Merilne naprave, ki so se odločile za samostojno pot in niso članice koncerna Iskra, trdijo, da se je Iskra, d. d., brez njihovega soglasja pred desetimi leti na registrsko sodišče doma in v tujini vpisala kot nosilec znamke Iskra. Ta vpis so izpodbijale na sodišču. Višje sodišče je novembra lani razsodilo, da je treba blagovno znamko Iskra prenesti nazaj na nekdanji sozd Iskra, ki je v likvidaciji, in jo po področjih razdeliti med nekdanje članice sozda. Tožnice menijo, da jim je koncern Iskra z neupravičenim prisvajanjem znamke Iskra v minulih letih povzročil veliko škode. Iskra, d. d., je napovedala pritožbo zoper sodbo višjega sodišča. »Podjetjem smo vseskozi dovoljevali uporabo blagovne znamke Iskra, čeprav niso za njeno ohranjevanje plačala niti evra,« je lani decembra za Finance povedal Jože Godec.
Med podjetji iz koncerna je v začetku leta nastala sprememba v Iskri Kondenzatorji v Semiču, kjer je zaposlenih 800 ljudi. Nepričakovano je s položaja predsednika uprave odstopil Jože Rožman. Svojega odstopa ni želel pojasniti. Dušan Šešok, ki je predsednik nadzornega sveta podjetja, pa je povedal, da imajo v podjetju dela dovolj. Iskra Kondenzatorji sodi med deset največjih proizvajalcev kondenzatorjev na svetu. Ni izključeno, da bodo v prihodnje združili nekatere poslovne funkcije Iskre Kondenzatorjev in Iskre MIS iz Kranja. Iskra, d. d., je večinski delež semiške Iskre na javni dražbi od nemškega lastnika AEG KuW kupila v začetku leta 2004.
Decembra 2005 se je Dušan Šešok zapletel v prevzemno vojno z Iskro Avtoelektriko, ki ni del koncerna. Ko je predsednik uprave Avtoelektrike Aleš Nemec izvedel, da Šešok pripravlja ponudbo za prevzem Avtoelektrike, ga je prehitel in objavil javno ponudbo za prevzem Iskre, d. d., Šešok je nanjo odgovoril s protiponudbo, vendar z njo ni uspel. Nemec in Šešok sta februarja 2006 sklenila premirje in se odločila za sodelovanje. Nadzorni svet je Nemcu sredi marca letos podelil še en petletni mandat. Avtoelektrika je v nasprotju s koncernom Iskra in z njegovimi družbami javna delniška družba, zato so podatki o njenem poslovanju javno objavljeni. Leta 2007 je ustvarila 187,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, skupina Avtoelektrika pa 236,7 milijona evrov. Čisti dobiček družbe Avtoelektrika je lani znašal 3,6 milijona evrov, skupine pa 4,8 milijona evrov. Šešok je leta 2006, ko sta Kad in Sod iskala novega lastnika, želel koncernu Iskra pridružiti tudi Iskraemeco, a sta paradržavna sklada odločila drugače.
Družbe iz koncerna Iskra imajo na svojih spletnih straneh objavljene le osnovne podatke, zadnje novice so večinoma iz leta 2006 ali celo 2005. Na spletni strani Iskre MIS je navedeno, da je nastala z združitvijo Iskre Instrumentov in Iskre Stikal, v njej je zaposlenih 455 ljudi. Iskra Prins je nastala z združitvijo nekaterih dejavnosti (servis, trgovina, zunanja trgovina, zastopstva ...) v sklopu holdinga Iskra, d. d. V Iskri Sistemi je 294 zaposlenih, posluje pa predvsem z državnimi elektroenergetskimi podjetji. Njeni ciljni trgi so Slovenija, Evropa, države na območju nekdanje Sovjetske zveze, pa tudi nekatere azijske in arabske države.
Podjetje Iskra TELA je prav tako nastalo z združevanjem različnih družb iz koncerna Iskra. Njeni proizvodni programi so antenski sistemi, baterije, deli za avtomobilsko industrijo, merilni sistemi, električni filtri, senzorji, transformatorji, galvanizacija. Iskra EMS iz Šentjerneja razvija in prodaja dele za avtomobilsko industrijo. Ima 100 zaposlenih, 91 odstotkov proizvodnje proda na trgih v EU, 3 odstotke v ZDA in 6 odstotkov v drugih državah. Iskra Invest je podjetje za inženiring, vzdrževanje in storitve. Poslovanje koncerna Iskra in njegovih odvisnih družb je gotovo donosno, če ne bi bilo, se Dušan Šešok ne bi odločil za menedžerski prevzem in za to, da čim več Iskrinih podjetij, ki so bila včasih del sozda Iskra, spravi v koncern.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.