Darja Kocbek

30. 5. 2008  |  Mladina 22  |  Politika

Bomo nazadnje ostali brez vinjet?

Na ministrstvu za promet se sklicujejo na izjavo predsednika evropske komisije, ki ni bila izrečena v novinarske mikrofone

Doslej so premieri pred volitvami odpirali avtocestne odseke. Vlada Janeza Janše bo pred volitvami 2008 uvedla vinjete in tako odprla vse avtoceste.

Doslej so premieri pred volitvami odpirali avtocestne odseke. Vlada Janeza Janše bo pred volitvami 2008 uvedla vinjete in tako odprla vse avtoceste.
© Borut Krajnc

Bolj ko se bliža prvi julij, ko namerava slovenska vlada za plačevanje cestnine uvesti vinjete, bolj se stopnjujejo opozorila o njihovi diskriminatornosti za tuje voznike. Na ministrstvu za promet opozorila avtomobilističnih klubov za zdaj brezbrižno zavračajo, češ, imamo celo zagotovila predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, da načrt ni sporen, ker v skladu z zakonodajo EU vsaka članica sama odloča o sistemu cestninjenja za osebna vozila, poleg tega bodo vinjete le začasna rešitev. Barroso je po navedbah ministrstva med nedavnim obiskom v Sloveniji zagotovil, da slovenske vinjete niso sporne, a pomanjkljivost njegovega zagotovila je, da so ga slišali le na ministrstvu, javno, v novinarske mikrofone, tega ni izrekel. Tako ni znano, ali je zgolj zagotovil nespornost ali pa je nadaljeval v slogu komisarja za promet Jacquesa Barrota z zasedanja prometnih ministrov na Brdu pri Kranju in tiskovne predstavnice evropske komisarke za regionalni razvoj Eve Kaluzynske.
Barrot in Kaluzynska sta prav tako povedala, da vsaka članica sama odloča o sistemu cestninjenja osebnih vozil in da s tega vidika slovenske vinjete niso sporne, a sta hkrati jasno dejala, da mora biti sistem v skladu z evropsko pogodbo nediskriminatoren. Barrot je nedvoumno povedal, da bodo strokovne službe evropske komisije, to pa niso komisarji in predsednik Barroso, še preverile, ali je nediskriminatornost zagotovljena. Kaluzynska je razložila, da »mora vsak sistem financiranja spoštovati pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti«, to pomeni, »da ne sme oškodovati začasnih uporabnikov avtocest«. Nekdo, ki se le občasno vozi po slovenskih avtocestah, po njenih besedah ne sme plačati nesorazmerno več od domačih voznikov, ki avtoceste uporabljajo vsak dan. Spoštovanje pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti - nediskriminatornost je opredeljena v 12. členu -, je seveda eden temeljnih pogojev za pridobitev denarja iz evropskega proračuna.
Povsem enak odgovor je februarja lani v imenu evropske komisije od komisarja Janeza Potočnika dobil nemški poslanec Richard Seeber. Potočnik je povedal, da direktiva, ki velja za cestninjenje tovornih vozil, zahteva, da morajo države članice za cestnino določiti nediskriminatorno in sorazmerno ceno. Takšnega predpisa na ravni EU za cestninjenje osebnih vozil ni, vendar morajo biti cestnine, takse in druge dajatve, ki jih uvedejo države članice, v skladu s temeljnimi načeli evropske pogodbe. Predvsem ne smejo pomeniti dodatnih ovir za čezmejno trgovanje držav članic in ne smejo biti za nikogar diskriminatorne, je bil jasen Janez Potočnik.
Uradna stališča evropske komisije gotovo zelo dobro poznajo v združenju evropskih avtomobilskih klubov (EAC), ki ima sedež v Bruslju, in na tej podlagi zahtevajo ustavitev postopka uvedbe polletnih vinjet za osebna vozila na slovenskih avtocestah. Sicer bodo v združenju premislili o vložitvi skupinskih tožb v imenu prizadetih članov, so sporočili. Za člane združenja je nesprejemljivo predvsem, da bodo tuji vozniki, ki se bodo letos le enkrat peljali po slovenskih avtocestah, morali obvezno kupiti polletno vinjeto za 35 evrov, s kakršno se bodo domači vozniki vozili pol leta. To je po njihovem mnenju kršenje temeljnih evropskih pravil in načela enakopravnosti, saj vozniki ne bodo imeli nobene izbire med časovno omejenimi vinjetami, kot jo imajo v drugih državah članicah, kjer imajo vinjete. Evropsko komisijo je EAC zaradi tega pozval, naj »Slovenijo spravi k pameti«.
V združenju EAC še opozarjajo, da so Avstrijci leta 1996 na zahtevo evropske komisije, ki je ugotovila diskriminatornost, morali vpeljati desetdnevne vinjete. Na ministrstvu za promet jim odgovarjajo, da so Avstrijci izpad prihodka zaradi desetdnevnih vinjet nadomestili z uvedbo cestnine za predore, ne povedo pa, da je cestnina za predore za vse enaka, torej ni diskriminatorna. Tudi slovenska vlada lahko ravna enako in pred predore postavi mitnice.
V vladi so očitno računali, da bodo zaradi navadno dolgotrajnih postopkov v evropski komisiji vinjete lahko vpeljali vsaj pred jesenskimi volitvami. A v naglici, v kateri so pripravili ta projekt, so očitno pozabili, da je na slovenskih avtocestah prav poleti največ tujih turistov, ki so enkratni uporabniki avtocest, in bo projekt gotovo razburil avtomobilske klube. Očitno tudi ne vedo, da združenje EAC nima v Bruslju sedeža kar tako, ampak predvsem, ker ima tam najboljše možnosti za lobiranje, za vpliv na evropsko komisijo.
Prav tako ni nepomembno, da uvedba vinjet in morebitna ugotovitev evropske komisije, da sistem ni skladen s pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, lahko precej zavleče pogajanja Slovenije o pridobitvi denarja iz proračuna EU za financiranje gradnje avtocest. Eva Kaluzynska je povedala, da se evropska komisija s pristojnimi oblastmi v Sloveniji pogaja o sofinanciranju gradnje odsekov Pluska-Ponikve, Ponikve-Hrastje, Beltinci-Lendava in Slivnica-Draženci. Skupna investicijska vrednost teh odsekov je 286,45 milijona evrov, projekti pa še niso potrjeni. Ker vlada zadnja leta v državnem proračunu nenehno zmanjšuje znesek za gradnjo avtocest in kot razlog navaja tudi evropska sredstva, kakršna koli večja zamuda pri pridobivanju tega denarja lahko povzroči nove zamude pri gradnji avtocestnega križa. Dodatni zapleti in negotovost pa Darsu grozijo še zaradi zahtevka za revizijo postopka o izbiri izdelovalca vinjet, ki ga je vložil Cetis.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.