Toni Dugorepec

30. 5. 2008  |  Mladina 22  |  Politika

Desna sredina omejuje rabo slovenščine

Župan Romoli je z občinskim ukrepom slovenski jezik izgnal iz središča mesta

Ogorčenje na tiskovki Slovenske skupnosti

Ogorčenje na tiskovki Slovenske skupnosti
© Toni Dugorepec

Goriška občinska uprava, z županom Ettorom Romolijem na čelu, je konec aprila kar na občinskem odboru sprejela odlok, s katerim uporabo javnih sporočil in uradnih objav v slovenščini omejuje le na tri mestne četrti: Štandrež, Pevma-Štmaver-Oslavje in Podgora. Predstavniki slovenske manjšine so 'na pol tajni' odlok tako opazili šele pri prebiranju občinskega gradiva. Omenjene omejitve rabe slovenščine namreč ne omenja ne zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji ne odlok predsednika republike Italije, saj oba dokumenta rabo slovenskega jezika pri javnih sporočilih in uradnih objavah predvidevata za celotno goriško občino, v katero spadajo tudi mestno središče in vse mestne četrti.
Goriška občinska uprava se pri odloku sklicuje na sklep paritetnega odbora, ki določa območja, kjer se zaščitni zakon izvaja. Natančneje, gre za sklep, povezan z desetim in ne osmim členom. Takšno tolmačenje je po besedah deželnega tajnika Slovenske skupnosti (SSk) Damijana Terpina pravno zgrešeno: »Sklep občinskega odbora se sklicuje na sklep paritetnega odbora, ki je bil sprejet 25. septembra 2007. Vendar je paritetni odbor sprejel sklep, ki se navezuje na 10. in ne na 8. člen. 8. člen namreč jasno določa, da je uporaba slovenskega jezika predvidena tudi pri objavah in uradnih plakatih, 10. člen pa govori o dvojezičnih napisih na občinskih stavbah, o uradnih dokumentih goriške občine, o javnih napisih, občinskih grbih in poimenovanju krajev in nima nobene zveze z dvojezičnimi objavami.« Terpin je zelo kritičen tudi do odločitve paritetnega odbora in njegovega predsednika Bojana Brezigarja, ki je privolil v to, da se raba vidne dvojezičnosti, ki jo določa 10. člen, najprej izvaja le izven mestnih središč: »Sklep paritetnega odbora je bil zelo naiven. Čudim se predsedniku Brezigarju, ki je takrat to sprejel in danes to še kar naprej zagovarja. Sprejel je namreč to, kar so odboru vsilili župani, vključno z Romolijem. In sicer, da se 10. člen uveljavlja samo v treh četrtih (v Gorici). To je velika politična napaka. Predsednik Brezigar bo moral pojasniti, zakaj je takšno stališče vsiljeval vsem članom paritetnega odbora.« Ne nazadnje zaščitni zakona onemogoča tudi kakršnokoli krčenje že zagotovljenih pravic. Javne objave in plakati v slovenskem in furlanskem jeziku so bili pod prejšnjim županom Brancattijem nekaj povsem običajnega, takšno prakso pa je doslej spoštoval tudi Romoli.
Za poznavalce goriškega vsakdana je Romolijev odlok sicer obsojanja vreden, jih pa ne preseneča. Goriški župan je volitve dobil prav z negativno kampanjo do Slovencev. V zgodovino dobrih čezmejnih odnosov se je zapisal tudi s predlogom za uvedbo videonadzora na nekdanjih mejnih prehodih med Goricama. Pri tem pa je imel celo podporo nekdanjega evropskega komisarja za pravosodje, svobodo in varnost, Franca Frattinija, ki je danes zunanji minister v Berlusconijevi vladi. V vladi, v kateri sedijo ministri, znani še po veliko bolj radikalnih predlogih o ponovnem vzpostavljanju zapornic na meji. Romolijevi politični pogledi na večetnično sožitje, ki si jih očitno deli tudi z deželno in rimsko vlado, so torej pripeljali do spornega odloka. Manjšina se je nanj takoj odzvala, podprli sta jo tudi Nova Gorica in slovenska vlada. Ne nazadnje je predsednik paritetnega odbora Brezigar tudi uradnik na zunanjem ministrstvu.
Goriški župan Romoli je po vseh pritožbah in pismih vendarle obljubil, da bo za odlok, ki ga je sicer že uveljavil, pridobil tudi pravno mnenje. Če to ne bo pozitivno, ga bo menda umaknil.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.