Več korupcije

Komisija za preprečevanje korupcije je predstavila poročilo za leto 2007

Predstavitev poročila

Predstavitev poročila
© Borut Krajnc

Glede na poročilo protikorupcijske komisije za leto 2007, anketo o korupciji, ki je bila po naročilu komisije izvedena med novinarji, in anketo, ki je zajela celotno populacijo, je stanje na tem področju vedno slabše. Komisija je lani prejela 595 prijav korupcije, kar je več, kot jih je prejela v celotnem obdobju delovanja pred tem, torej v dobrih dveh letih.
Komisija je prejela 595 prijav, 234 jih je odstopila v reševanje pristojnim organom (večinoma organom pregona), od tega 150 generalni policijski upravi, 21 državnemu tožilstvu, 19 računskemu sodišču, 44 pa ministrstvom in organom v njihovi sestavi. Glede prijav, ki niso romale naprej, pa je komisija izdelala 58 načelnih mnenj ter po tri mnenja in pojasnila. Med načelnimi mnenji je v 37 primerih ugotavljala, ali gre za ravnanje, ki ustreza definiciji korupcije, kot jo pozna zakon o preprečevanju korupcije, na podlagi katerega komisija deluje. V le enem primeru manj kot polovici načelnih mnenj je komisija ugotovila obstoj korupcije.
Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je na tiskovni konferenci izpostavil predvsem dve točki javnomnenjske raziskave, upad odstotka ljudi, ki bi prijavili sum korupcije, in kar devet odstotnih točk več število tistih, ki menijo, da je korupcija v Sloveniji velik problem. Kot razlog za nepripravljenost vložiti prijavo pa po Kosovih besedah »anketirani navajajo, da ne verjamejo, da bodo organi pregona, če bodo prijavili sum korupcije, sprožili nadaljnjo preiskavo, kar kaže na to, da ljudje ne zaupajo v institucije države«. Kos še dodaja, da je komisija ugotovila, da v nekaterih državnih organih in organih lokalnih skupnosti »očitno in zavestno kršijo pravne in etične norme«. Celo v tistih organih, »ki bi morali preganjati tovrstna dejanja«. Anketa je zanimivo pokazala še, da so po mnenju državljanov najpomembnejši vzrok neučinkovit pregon, pomanjkljiva zakonodaja (ta se je na drugo mesto glede na rezultate preteklih anket prebila v mandatu sedanje vlade) in prenizke kazni. Na vprašanje, kdo je najbolj pripomogel k boju proti korupciji, pa so anketiranci na prvo mesto postavili medije, na drugo protikorupcijsko komisijo, šele potem organe pregona, za katere koalicija že od nastopa oblasti trdi, da so povsem dovolj zavzeti v boju proti korupciji.
Po mnenju državljanov so torej najzaslužnejši za razkrivanje korupcije mediji. Raziskava javnega mnenja med novinarji pa je pokazala, da jih 20,5 odstotka čuti politične pritiske, 20,9 ekonomske, 22,5 uredniške pritiske, 9,6 odstotka se jih raje, kot da bi imeli težave, samocenzurira, 21,3 odstotka vprašanih pa čuti vse naštete oblike pritiskov. Kar 70 odstotkov novinarjev je bilo pri svojem delu vsaj enkrat deležno vsaj ene izmed naštetih oblik pritiska.

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom. .

Zakup člankov

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890. Kodo, prejeto na telefon, prepišite v spodnje okence in takoj boste boste lahko dostopali do vsebin.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Mladina digital - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate .
Z dolgoročno NAROČNINO prihranite tudi do 25 %!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.