Demokracija in strankokracija

Po ustavi so poslanski in svetniški mandati last izvoljenih kandidatov, v SDS in formalno tudi v SD pa jih štejejo za last stranke

Nekdanji SDS-ov poslanec Franc Čebulj (levo), ki je v prejšnjem mandatu prestopil k SLS. (na fotografiji skupaj z Jakobom Presečnikom, vodjo poslanske skupine SLS)

Nekdanji SDS-ov poslanec Franc Čebulj (levo), ki je v prejšnjem mandatu prestopil k SLS. (na fotografiji skupaj z Jakobom Presečnikom, vodjo poslanske skupine SLS)
© Denis Sarkić

Ko je v začetku lanskega leta iz LDS izstopil Matej Lahovnik, ga je strankin gorenjski oddelek pozval, naj takoj vrne poslanski mandat. Nekaj mesecev kasneje je ormoški občinski odbor SDS na strankini spletni strani objavil podoben poziv enemu izmed svojih svetnikov, ki je po volitvah izstopil iz stranke. O tem je bil govor tudi ob zadnjem poslanskem izstopu treh članov iz SNS. A takšno vračanje mandatov je v nasprotju z ustavo, zato se je, po besedah udeleženke zadnjega izstopa Barbare Žgajner Tavš, »Zmago Jelinčič potegnil nazaj, ko je takoj po izstopu nas treh poslancev prišel z informacijo, naj bi mandate vračali«.
Zahteve po vrnitvi mandata v takih primerih so razumljive, saj jih navadno postavljajo posamezniki ali strankini območni odbori, ki bi z vrnitvijo mandata največ pridobili. Povsem nekaj drugega je uvrstitev vrnitve mandata med dolžnosti članov v pravilih stranke. Da vrnitev poslanskega ali svetniškega mandata ob izstopu iz stranke ni pogoj za potrditev kandidature in uvrstitev na listo kandidatov in to tudi ne bo na letošnjih volitvah, so zatrdili v vseh parlamentarnih strankah, razen v SDS. Od te stranke, točneje od vodje odnosov z javnostmi Sandre Letica, smo prejeli takle odgovor: »Do konca predsedovanja Slovenije Svetu EU se v Slovenski demokratski stranki ne ukvarjamo z volilno kampanjo.« Seveda je nerodno govoriti o tem zgolj SDS, saj naj bi bila to edina stranka, ki pred volitvami tako pogojuje nastop kandidatov na svoji listi. Njeni kandidati morajo za potrditev organov stranke poleg bolj ali manj deklarativnih izjav o spoštovanju stranke, kakršne poznajo tudi nekatere druge stranke, podpisati še pogodbo o kandidaturi, s katero se zavežejo vrniti poslanski ali svetniški mandat takoj po izstopu iz stranke. SDS ima ta pogoj zapisan celo v statutu: »Vsak kandidat SDS mora pred uvrstitvijo na seznam kandidatov podpisati pogodbo, katere sestavni del je izjava o brezpogojnem odstopu s funkcije poslanca DZ v primeru izstopa ali izključitve iz SDS oziroma vstopa v drugo stranko ali poslansko skupino (za nečlane, ki bi kandidirali kot kandidati SDS)
Dr. Saša Zagorc s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je tudi član državne volilne komisije, poudarja, da poslanci niso vezani na kakršnakoli navodila, ker imajo že po ustavi reprezentativen mandat in formalno predstavljajo voljo ljudstva, ne pa volje stranke. Kar zadeva pogodbo, meni: »Če so druge določbe v tej pogodbi v skladu s prisilnimi predpisi, v tistem delu pogodba velja. Le glede pogoja vračanja mandata v primeru izstopa iz stranke je nična. Takšno pogodbo lahko vsakdo podpiše, nikakor pa ni mogoče iztožiti ničnih določb. Na sodišču pač stranke svojih članov, ki izstopijo ali ne glasujejo, kakor stranka hoče, ne morejo preganjati. Verjetno to tudi ni namen stranke, ampak od kandidata pridobiti neke vrste moralno zavezo in poslušnost.« Resnejši problem je takšna določba v statutu stranke, saj »določbe pravnih aktov političnih strank, ki so protiustavne, lahko razveljavi le ustavno sodišče v posebnem postopku«.
Zahteve po vračanju mandatov ob izstopu iz stranke povedo veliko predvsem o strankinem pojmovanju članov, izvoljenih posameznikov in predstavnikov ljudstva nasploh. Če stranka posameznega mandata ne šteje za last izvoljenega poslanca ali svetnika, pač pa za svojo last, ji je torej povsem vseeno, kdo so posamezniki, ki sedijo na sedežih, ki si jih je na volitvah pridobila stranka. Tam so po tej logiki zgolj zato, da ravnajo po navodilih stranke, torej po navodilih vodstva stranke, to pa je pojmovanje, diametralno nasprotno pojmovanju parlamentarne demokracije, kot ga pozna ustava. Tudi zato verjetno še ni bilo poslanca ali svetnika SDS, ki bi po izstopu iz stranke vrnil mandat, in to čeprav v stranki takšne pogodbe podpisujejo že skoraj petnajst let. Poslanec in ljubljanski mestni svetnik SDS Dimitrij Kovačič kljub temu zagotavlja, da bi ob izstopu iz stranke takoj vrnil mandat. Enako bi storil poslanec Mirko Zamernik, čeprav se zaveda, da bi z vrnitvijo mandata razočaral volivce, ki so glas namenili predvsem njemu osebno, še posebej pa tiste, ki so glasovali za SDS izključno zaradi njega, ter da bi bili volivci potem še dodatno ogoljufani, saj bi mesto izvoljenega poslanca zasedel nekdo, ki ga volivci sploh niso izvolili. Oba se zavedata, da je pogodba v tem delu neiztožljiva in da stranka od njiju zahteva nekaj, česar zakonodaja ne. To je povsem jasno tudi ljubljanskemu mestnemu svetniku Petru Sušniku, a ta glede na razloge za izstop iz stranke loči dve skupini: »Poznamo pojav 'puckizma' in pojav 'ropizma'. Pri prvem pojavu gre za odcepitev posameznika od stranke in programa, kar pomeni resno moralno zavezo, da se vrne mandat stranki, ki je še vedno na istih programskih in političnih temeljih kot pred volitvami. V drugem primeru pa gre za razpad celotne stranke. Takrat je bolj ali manj razumljivo, da tektonski premiki niso moralni razlog za vrnitev mandata. Ali bi sam vrnil mandat? Odvisno od okoliščin ...«
SDS je sicer edina, ki vnaprej in odkrito zahteva vrnitev mandata ob izstopu iz stranke, vendar kljub zagotovilom, da tega v praksi ne počno, statut SD v 35. členu vsebuje tole dolžnost članov: »Dogovor o razmerju med poslanko ali poslancem in stranko podpišejo kandidatke in kandidati na listi stranke, preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa poslanke ali poslanca iz stranke ali prestopa v drugo stranko

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.