Darja Kocbek

 |  Mladina 23  |  Svet

Danes Nemci, jutri Slovenci?

Nemški poslanci vladi očitajo zavajanje v zvezi s privatizacijo družbe Deutsche Bahn

Komaj so poslanci nemškega parlamenta po dolgotrajnih pogajanjih in srditih prepirih v vladni koaliciji potrdili predlog za delno privatizacijo družbe Deutsche Bahn, so razočarano ugotovili, da so bili zavedeni. Vlada je ves čas zatrjevala, da bodo zasebniki lahko kupili največ 24,9 odstotka družbe. To je pisalo tudi v gradivu, ki ga je poslala v parlament. Ko so konec tedna vendarle potrdili kompromisni predlog za delno privatizacijo, je v začetku tega tedna prišel v javnost predlog pogodbe o udeležbi zasebnih investitorjev. Poslanci so iz njega skupaj z izvedenci hitro razbrali, kakšne so prave namere vlade. Ugotovili so, da namerava zasebnim investitorjem dejansko posredno omogočiti nakup 49,9 odstotka družbe Deutsche Bahn.
Prometni izvedenec liberalne FDP Patrick Döhring ogorčen ugotavlja, da je vlada poslancem podtaknila »akt posmeha«. Poslanec vladne socialdemokratske stranke SPD Hermann Scheer je prepričan, da je to »očitno spodkopavanje politične volje«, poslanec Zelenih Winfried Hermann pa vladi očita »brezobzirno prevaro javnosti«.
Vlada je poslancem pred glasovanjem razložila, da bo za opravljanje transportnih storitev družbe Deutsche Bahn ustanovljena hčerinska družba DB Mobility Logistics AG. V to družbo se bodo prenesli opravljanje potniškega in tovornega prometa ter logistične storitve. Infrastruktura, ki zajema 34 tisoč kilometrov tirov in železniške postaje, pa bo še naprej ostala v stoodstotni lasti države. Zasebnim investitorjem bo vlada ponudila največ 24,9 odstotka delnic DB Mobility Logistics AG.
Za ta predlog je glasovalo precej manj poslancev, kot jih imajo v parlamentu koalicijske stranke CDU/CSU in SDP, a vendarle dovolj, da je bil sprejet. Poslanci opozicijskih strank FDP, Zelenih in Levice so glasovali proti delni privatizaciji »zadnje nemške nadnacionalke«. Zeleni in Levica so zahtevali preložitev glasovanja, ker so menili, da skuša vlada družbo privatizirati »preveč na hitro«. V FDP so opozarjali, da je privatizacija v škodo davkoplačevalcev.
Prometni minister Wolfgang Tiefensee (SPD) je poslancem zagotovil, da bo država »obdržala vajeti v rokah«. Država pričakuje, da bo za 24,9 odstotka delnic DB Mobility Logistics iztržila od 5 do 8 milijonov evrov. Tretjino denarja namerava dati v državni proračun, tretjina bo ostala družbi materi Deutsche Bahn kot lastni kapital, tretjino pa misli vložiti v tire in železniške postaje.
Da je predvidena privatizacija največ 24,9 odstotka družbe DB Mobility Logistics, je vlada sicer navedla tudi v predlogu o udeležbi zasebnih investitorjev, povečanje tega deleža na 49,9 odstotka pa bi po mnenju poslancev omogočila določba, ki za DB Mobility Logistics v odvisnih družbah za tranzitni, regionalni in mestni promet in logistiko predvideva le večinski delež, ne pa stoodstotnega. Tako bi zasebniki lahko posredno prišli do skoraj polovičnega deleža družbe Deutsche Bahn. Takšno lastniško razmerje bi po mnenju poslancev omogočalo, da bi zasebni lastniki pobrali večino dobička, tveganje pa bi ostalo državi. Izvedenec za gospodarsko pravo Carsten Schäfer z univerze v Mannheimu je opozoril, da bi se utegnilo zgoditi, da bi morala družba mati Deutsche Bahn AG pokriti morebitno izgubo svojih hčera, saj si država ne more privoščiti, da bi, recimo, opustila tranzitni promet. Meni, da bi bil podpis takšne pogodbe tudi z vidika podjetniškega prava sporen.
Prometni minister je skupaj s predsednikom uprave družbe Deutsche Bahn Hartmutom Mehdornom lani že imel pripravljen predlog za prodajo 49 odstotkov delnic zasebnikom. Z njim se je strinjala tudi kanclerka Angela Merkel, a so ga predvsem na pritisk iz centrale socialdemokratske stranke in lokalnih skupnosti umaknili.
Poslance moti tudi dokument, po katerem bo družba Deutsche Bahn lahko ukinila 1700 kilometrov tirov, kar je približno 5 odstotkov celotnega omrežja, a bo kljub temu na leto iz proračuna dobila 2,5 milijarde evrov za vzdrževanje in obnovo prog. Če bo ukinila še več tirov, ne bo samodejno dobila manj denarja, ampak se bo morala vlada z vodstvom železnic posebej pogajati. Christian Böttger, izvedenec berlinske visoke šole za tehniko in gospodarstvo, je v pogovoru za Spiegel ta načrt označil za absurden. »Po tej pogodbi bi nekdo dobil denar za dogovorjena dela, če pa teh del ne bi opravil, bi denar kljub temu dobil,« ugotavlja. To pomeni zgolj dodatno spodbudo za ukinitev čim več tirov, kajti več tirov, ko bi vodstvo družbe Deutsche Bahn opustilo, namesto da bi jih obnovilo, večji dobiček bi lahko prikazalo. V skrajnem primeru bi zasebni lastniki celo lahko vložili odškodninske tožbe z utemeljitvijo, da je vodstvo družbe poskrbelo za premajhen dobiček, svari Böttger.
Po predlagani časovnici naj bi država in družba Deutsche Bahn poleti podpisali pogodbo o delitvi lastniških deležev. Med septembrom in novembrom je predvidena javna ponudba delnic zasebnim investitorjem, konec oktobra naj bi bila znana cena delnice, novembra pa naj bi delnice začele kotirati na borzi.
Privatizacijo družbe Deutsche Bahn velja v Sloveniji natančno spremljati, pa tudi vse pogodbe o upravljanju in vzdrževanju prog, kajti slovenska vlada za Slovenske železnice še zmeraj išče strateškega partnerja. Med kandidati je še naprej tudi Deutsche Bahn.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.