Staš Zgonik

5. 6. 2008  |  Mladina 23  |  Politika

Osrednjeslovenski bograč

Toliko pokrajin, pa se ena vseeno razteza od Hrvaške do Avstrije

/media/www/slike.old/mladina/pokrajinezemljevid.jpg

Le še dva tedna nas ločita od posvetovalnega referenduma o uvedbi pokrajin. Pravzaprav od 13 referendumov, saj si je vlada zamislila tak potek referenduma, za kakršnega pričakuje, da bo dal zanjo najugodnejše izide. Na referendumu prebivalcev ne bodo spraševali, ali so za regionalizacijo, ali so za tolikšno število pokrajin in kakšne pokrajine si želijo. Ne, vlada je določila območja 13 pokrajin in jih ljudem ponudila po načelu vzemi ali pusti in pri tem računala na lokalpatriotizem. So pa prebivalcem petih predlaganih pokrajin dovolili, da se izrečejo med dvema imenoma pokrajin. A tako, da lahko volivci povsem legalno obkrožijo tudi oba odgovora. Teoretično se torej lahko zgodi, da bosta oba predloga dobila več kot polovično podporo. Ker gre za posvetovalni referendum - pravzaprav 13 posvetovalnih referendumov, ki lahko dajo zelo različne rezultate -, bo končna interpretacija izidov seveda prepuščena interpretaciji večine v državnem zboru.
Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar verjame, »da se bodo ljudje odločali odgovorno«. Ne pričakuje, da bi polovica državljanov podprla pokrajine, druga polovica pa ne. Prav tako ne vidi možnosti, da bi se polovica občin na območju predlagane pokrajine odločila za, druga pa proti. Minister Žagar je optimističen. Sodeč po odzivih namreč vlada nikakor ne more računati na enoznačen izid.
Najbolj vprašljiva je usoda predlagane Osrednjeslovenske pokrajine, ki se razteza od hrvaške pa skoraj vse do avstrijske meje in združuje občine od Osilnice do Trbovelj in Kamnika. Ta pokrajina (brez Ljubljane - ta je samostojna pokrajina) izstopa tako po velikosti kot po številu prebivalcev, saj šteje več kot 330 tisoč prebivalcev. Razlika do druge največje pokrajine, Ljubljanske, je 65 tisoč prebivalcev, kar je več, kot ima prebivalcev najmanjša predlagana pokrajina, Savinjsko-šaleška. Osrednjeslovenska pokrajina obsega kar 38 občin, 11 več od druge največje predlagane pokrajine po številu občin, Pomurske (ali pa Prekmursko-prleške) pokrajine. Najmanjša predlagana pokrajina po številu občin, če izvzamemo mestno občino Ljubljana, ki naj bi imela sama svojo pokrajino, je Posavska pokrajina, ki obsega vsega pet občin. Nikakor ni jasno, kje v Osrednjeslovenski pokrajini bi lahko bil njen sedež, saj nima jasnega prevladujočega mesta. Ponujajo se Domžale, ponuja se Kočevje, lahko tudi Trbovlje. Nad nesorazmerno velikostjo je razočaran tudi župan Sodražice in član SLS Blaž Milavec: »Če pogledamo drugam, ima vsako malo večje mesto že praktično svojo pokrajino.« Meni, da je predlog neracionalen in da bo tako zastavljena regionalizacija predraga. »Nikakor to ni pokrajina, ki bo odražala tako primerljivost z ostalimi kot tudi možnost nekega skupnega razvojnega potenciala,« pravi župan Kočevja in poslanec SD Janko Veber. Še bolj nazoren je neodvisni župan Kamnika Tone Smolnikar: »Z Ribnico imamo povezavo samo z zobotrebci.« Skratka, predlagana Osrednjeslovenska pokrajina je en velik šmorn oziroma »bograč«, kot ji pravi trboveljski župan in poslanec SNS Bogdan Barovič.
In omenjeni župani še zdaleč niso edini, ki imajo do predlaganega območja pokrajine negativno mnenje. Proti je župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan, proti je župan Hrastnika Milan Jerič, proti so v Logatcu, Kostelu, Trzinu, Domžalah, Litiji itd.
In zdaj? Načrti občin so različni. Eni občane pozivajo k udeležbi na referendumu in glasovanju proti, drugi pozivajo k bojkotu referenduma, tretji - predvsem tisti, ki po strankarski pripadnosti spadajo k vladajoči koaliciji - pa se nočejo opredeliti. »Jaz po eni strani podpiram proces, po drugi strani pa za tukajšnjega človeka razdelitev ni najboljša. Sem v osebni dilemi in bom najverjetneje modro tiho,« pravi župan Sodražice Milavec.
Vsi se strinjajo, da bi bilo, če že imamo tako veliko število pokrajin, Osrednjeslovensko pametno razdeliti vsaj na severno in južno. Ravno vztrajanje vlade pri tako velikem številu pokrajin pa sproža nasprotovanje tudi na nekaterih drugih območjih predlaganih pokrajin. Nezadovoljen je ljubljanski župan Zoran Janković, ki se mu je sicer izpolnila želja po lastni pokrajini, a se mu zdi predlagano število odločno preveliko, zato Ljubljančane poziva k bojkotu referenduma. Nezadovoljni so na Gorenjskem, kjer so s težkim srcem privolili v enotno pokrajino, ko so še mislili, da bo vseh skupaj največ šest. A ker je zdaj vseh skupaj predlaganih 13, se tudi tam pojavljajo ideje o razdelitvi na Zgornje- in Spodnjegorenjsko pokrajino in ločenem referendumu, na katerem bi odločali o tej dodatni razdelitvi.
Nasprotno dilemo imajo na Primorskem oziroma v Goriški (ali Severnoprimorski pokrajini). Tam namreč veliko ljudi nasprotuje delitvi Primorske na dve pokrajini. »Oni so nam kar Primorsko razdelili in nam potem dali na izbiro ime,« je za Radio Slovenija potožil predsednik civilne pobude za Primorsko Marjan Bevk. V civilni iniciativi so zbrali 20 tisoč podpisov podpore, kar eno šestino prebivalcev predlagane Goriške (ali Severnoprimorske) pokrajine. Proti delitvi je tudi del prebivalcev na območju predlagane Obalno-kraške (ali Južnoprimorske) pokrajine. Je pa verjetno res, da je mogoče le z delitvijo preprečiti spopad med Koprom in Novo Gorico za sedež skupne pokrajine.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.