19. 6. 2008 | Mladina 25
Brezplačna nadloga
Kako razbremeniti poštne nabiralnike?
Minister za razvoj Žiga Turk z brezplačno vladno brošuro
© Matej Leskovšek
Nenaslovljene pošte, ki polni naše poštne nabiralnike, je vsak dan več. Pri Pošti Slovenije menijo, da brezplačne publikacije in nenaslovljena direktna pošta pomenijo v povprečju 58 odstotkov vseh poštnih storitev. Kot je pojasnila predstavnica Pošte Megi Jarc, »pismonoša v povprečju vsak dan dostavi okoli 650 kosov različnih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil, to pomeni okoli 2,5 kosa na gospodinjstvo«. Pred reklamnimi letaki se je že nekaj časa mogoče zaščititi z nalepkami Agencije za pošto in telekomunikacije, ki jih je mogoče dobiti na poštah. »Zdaj je od 726.888 gospodinjstev z nalepko APEK opremljenih 101.368 gospodinjstev oziroma 14 odstotkov gospodinjstev,« pojasnjujejo pri Pošti Slovenije.
Težava nastane, ker se skupaj z večanjem količine nenaslovljene pošte povečuje tudi število brezplačnih časopisov, ki lahko med nekajdnevno odsotnostjo stanovalcev dobesedno »zadušijo« nabiralnik. Brezplačniki namreč ne sodijo v kategorijo reklamne pošte. Kot pojasnjuje Viktor Pavlič, inšpektor za poštne storitve na Inšpektoratu RS za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in pošto, je za to izvzetje odgovorno ministrstvo za kulturo, ki je leta 2003 na podlagi zakona o medijih ugotovilo, »da so brezplačniki mediji, da so vpisani v razvid medijev in da v njih ne gre za objavljanje izključno oglaševalskih vsebin«.
Kako se torej znebiti brezplačnikov? Na pomoč poštarjev ne morete računati, saj, kot je pojasnila Jarčeva, ti opravljajo zgolj prenos publikacij na zahtevo naročnika in dosledno upoštevajo le prepovedi, ki jih prinaša že omenjena nalepka. Torej se je treba obrniti na izdajatelja brezplačnika. Pozanimali smo se pri treh z največjo naklado. Pri Žurnalu so povedali, da jim lahko sporočimo ime in naslov, posredovali ju bodo pošti in nas tako odrešili nadloge. Podobno je z brezplačnikom Dobro jutro, le da tam dodajajo, da ne morejo z gotovostjo zagotoviti, da stranka ne bo več prejela časopisa. Še najbolje imajo stvar urejeno pri Slovenskem tedniku, kjer so s Pošto sklenili sporazum, po katerem poštarji časnika ne vstavljajo v nabiralnike, opremljene s protireklamno nalepko APEK.
Prejšnji teden je gnečo v nabiralnikih delala tudi vladna brošura Slovenija - včeraj, danes, jutri. Zanimalo nas je, zakaj poštarji pri razdeljevanju te brošure niso upoštevali nalepke APEK. Uslužbenci Pošte so pojasnili, da gre pri brošuri za informativno vsebino. A enako informativno je tudi obveščanje o cenah posameznih izdelkov z brošurami, v katerih so izdelki predstavljeni selektivno, kjer so torej izbrani tisti, ki so cenovno najugodnejši. Podobno je z vladno brošuro. V njej ni niti besede o inflaciji ...
Lahko torej rečemo, da so se pri brošuri oglaševali dosežki vlade? »Naročnik je presodil, da je vsebina informativne narave. Vsekakor si vsebino posameznega reklamnega gradiva lahko vsak tolmači zelo subjektivno in seveda na način, ki mu v določenem trenutku najbolj ustreza. Na Pošti Slovenije smo, kot objektivni ocenjevalec, precenili, da brošura vsebuje informacije javnega značaja,« pa odgovarja Megi Jarc s Pošte Slovenije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.