Urša Marn

19. 6. 2008  |  Mladina 25

Dlakocepsko ministrstvo za kulturo

Peter Mlakar je moral za ohranitev socialne varnosti spremeniti poklic

Peter Mlakar med pridigo v Rogu

Peter Mlakar med pridigo v Rogu
© Biloslav Milkovič

Vsak samozaposleni v kulturi, ki je vpisan v razvid pri ministrstvu za kulturo, državo lahko zaprosi za pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz proračuna. Država mu stroške krije, če njegovi obdavčljivi dohodki ne presegajo predpisanega cenzusa (če je lani zaslužil manj kot 20.199 evrov bruto), če njegovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek ali če opravlja poklic, ki ga je treba zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati. Pravica do plačila prispevkov seveda ni dosmrtna, ampak jo je treba vsaka tri leta obnavljati. Pri odobritvi pravice se ministrstvo opira na vladno uredbo o samozaposlenih v kulturi. Ta določa, da se za izjemen kulturni prispevek šteje delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot vrhunsko. Dokaz za to so domače ali tuje nagrade, dokumentirane kritike oziroma objave v strokovni literaturi ter odmevnost v domači in mednarodni javnosti. Tako pravi teorija. Praksa pa je precej drugačna. V razvidu ministrstva najdemo kup arhitektov z lastnimi arhitekturnimi biroji, ki si namenoma izplačujejo nizke avtorske honorarje zato, da njihovi letni obdavčljivi dohodki ne presežejo predpisanega cenzusa in da jim država krije prispevke za socialno zavarovanje. A ministrstvo je pri arhitektih popustljivo, pri finančno bistveno bolj podhranjenih pisateljih pa naravnost dlakocepsko. To nazorno kaže izkušnja pisatelja, filozofa in TV-pridigarja Petra Mlakarja.
Strokovna komisija, ki je na ministrstvu pristojna za področje knjige, je njegovo vlogo za pridobitev pravice do plačila prispevkov zavrnila, čeprav je v zadnjih treh letih izdal kar dve knjigi (minimalni pogoj je ena knjiga!) in čeprav je vlogi priložil laskavo priporočilo predsednika Društva slovenskih pisateljev Slavka Pregla. Na ministrstvu so ugotovili, da pogojev ne izpolnjuje, ker »njegovo delo v zadnjem triletnem obdobju ne izkazuje izjemnega kulturnega prispevka« in ker gre pri njegovih knjigah »bolj za teoretska besedila« kot za leposlovje. Mlakar je očitke zavrnil z argumentom, da sta literatura in filozofija tesno povezani. »Nemogoče je reči, da sem samo teoretik. Če bi bil samo to, ne bi bil že tretje leto štipendist Društva slovenskih pisateljev v kategoriji vrhunski ustvarjalci, recenzije mojih del se ne bi redno pojavljale na straneh Književnih listov, moje ime se ne bi našlo v Slovenskem literarnem leksikonu, konec koncev pa pri ministrstvu za kulturo tudi ne bi bil že od leta 1981 z dvema krajšima prekinitvama prijavljen kot pisatelj.«
Da bi bil absurd še večji, mu je ministrstvo po približno treh mesecih pravico do plačila prispevkov vendarle odobrilo, a le pod pogojem, da spremeni poklic. Za ohranitev socialne varnosti se je moral iz pisatelja čez noč prekvalificirati v publicista.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.