Marjan Horvat

16. 7. 2008  |  Mladina 26

Bojevanje za interpretacijo izidov

Primerjave pokrajinskega referenduma z irskimi ali švicarskimi so zavajajoče

Predstavniki koalicije vlečejo na plan različne argumente, da bi javnost prepričali o legitimnosti izidov nedeljskega posvetovalnega referenduma o členitvi Slovenije na pokrajine. Predsednik vlade Janez Janša je po objavljenih neuradnih izidih referendumske odločitve v oddaji »Večerni gost« ugotovil, da je velikanska večina referendumskih območij dobila pozitivno potrditev, »se pravi, da so se ljudje tudi 80-odstotno odločili za pokrajino«. Hkrati pa je naznanil, da bo zdaj »glavna tema to, da je bila referendumska udeležba nizka, vendar pa slovenska ustava ne določa kvoruma. Vedeli smo vnaprej, da odločajo tisti, ki pridejo na referendum; če bi nizko volilno udeležbo recimo oporekal Ircem, se o demokraciji v Evropi sploh ne bi pogovarjali. Tam je en odstotek evropskih volivcev zavrnil lizbonsko pogodbo, v Sloveniji pa je bila udeležba 10- ali 11-odstotna, vendar tudi če bi bila 80-odstotna, rezultat ne bi bil nič drugačen, ker je to zelo reprezentativen vzorec«.
Predsednik vlade je irski referendum grobo ponižal na 1 odstotek evropskih volivcev, ki da so zavrnili Lizbonsko pogodbo. A dejansko ni nikakršne povezave med enoodstotnim volilnim telesom Irske v EU in referendumom o Lizbonski pogodbi, saj ni šlo za vseevropski referendum. Irci so svojo odločitev 13. junija sporočili s 53,13-odstotno udeležbo na referendumu, in s 53,4 odstotka glasov proti. Irci sicer vse od leta 1937 odločajo na referendumu o spremembah ustave in o mednarodnih integracijah. Na volišča pa jih pride zavidljivo veliko, zmeraj okoli 50 odstotkov upra-vičencev.
Podpredsednik SDS Milan Zver pa je v TV klubu na POP TV dejal, da zanj referendumski »rezultati veljajo, tudi če bi prišli le trije volivci na referendum in izvolili in glasovali o vprašanju, ki je bilo postavljeno. Skratka tudi sicer v stabilnih demokracijah poznamo sedem- ali osemodstotno volilno udeležbo na referendumih - celo v Švici, ki je dežela referendumov, so zelo nizke udeležbe, ampak veljajo; ljudje se potem ne sprašujejo, ali izid velja ali ne.« Njegov kolega Branko Grims v Studiu ob 17h: »Klasična država referenduma je Švica. V Švici je zadnja leta običajno šest-, sedem-, osemodstotna udeležba, pa gre za zakonodajne referendume in nikomur na kraj pameti ne pride, da bi postavljal pod vprašanje, kakšno je sporočilo tega.«
V Švici se referenduma ni nikoli udeležilo manj kot 25 odstotkov volivcev, saj tako razkriva seznam vseh švicarskih referendumov od leta1848, dosegljiv na nemški različici Wikipedie. Dr. Arnold Koller, redni profesor švicarskega in evropskega gospodarskega prava v St. Gallnu, je na predavanju v državnem svetu o instrumentih neposredne demokracije v Švici sicer dejal, da »od vseh 600 referendumov ni bilo enega primera, da bi aktivna manjšina uveljavila svojo voljo zoper tako imenovano molčečo večino«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.