26. 6. 2008 | Mladina 26 | Politika
Pozabljivi in sebični Evropejci
Novi evropski zakoni o priseljevanju so razbesneli južnoameriške voditelje
Hugo Chavez med obiskom na Dunaju
© Miha Fras
Po novem bo mogoče nelegalne priseljence, ki vse bolj pritiskajo z različnih koncev sveta v Evropo, zadržati v taborih do 18 mesecev in jim nato za pet let prepovedati vstop v EU. Novi ureditvi so neuspešno nasprotovali predvsem poslanci levice in zeleni, vendar pa je zmagalo prepričanje Manfreda Weberja, nemškega desnosredinskega poslanca iz Bavarske, da se »države članice morajo odločiti, ali priseljence potrebujejo - če jih, potem naj jim, prosim, legalizirajo status. Če pa jih na njihovih trgih dela ne potrebujejo, potem naj jih pošljejo domov«.
Nova direktiva je vnesla še večji strah med osem milijonov nelegalnih priseljencev, ki v Evropi poprimejo za vsakršno delo, borni zaslužek pa je za njihove družine v domovini edini vir za preživetje. Zanimivo je, da so se na zaostritev do priseljencev najbolj glasno odzvali južnoameriški voditelji, čeprav je od tam le nekaj sto tisoč nelegalnih priseljencev v državah EU. Na čelu kritik je seveda venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki je zagrozil, da bo ustavil izvoz nafte v države Evropske unije in investicije iz držav EU v svoji državi, če bo EU uveljavila novo zakonodajo o nelegalnih imigrantih. Novo politiko do priseljencev je Chavez pripisal »skrajno desni evropski politiki, ki je z nekaterimi tokovi že blizu fašizmu in ultra nacionalizmu«.
Rafael Correa, ekvadorski predsednik, je pozval države Južne Amerike, naj nastopijo skupaj proti, kot je dejal, »sovražni pobudi« evropskih držav, bolivijski socialistični predsednik Evo Morales pa je pozval v boj proti »napadu na človeška življenja in pravice« tudi afriške države. Zunanji minister Brazilije Celso Amorim očita EU, da je brezobzirna in pozablja, da »Brazilija, država, ki je velikodušno sprejela milijone priseljencev iz Evrope, gosti njihove potomce, ki so zdaj harmonično integrirani.«
Jose Miguel Insulza, vodja Organizacije ameriških držav, s sedežem v Washingtonu, je zakon označil kot represiven in opozoril, da medtem ko se EU in Organizacija ameriških držav »pogajata o pomembnih trgovinskih sporazumih in se dogovarjata o strateških zvezah, EU sprejema unilateralne ukrepe ..., ki nelegalne imigrante obravnavajo kot kriminalce, in to brez pogajanj z vladami Latinske Amerike«. Carlo Alvarez, predsednik trgovinske skupine Mercosur, ki združuje Argentino, Brazilijo, Urugvaj in Paragvaj, pa je evropskim državam svetoval, naj »se spomnijo preteklosti, ko so milijoni Evropejcev, kot žrtve lakote, vojn, krivic in totalitarnih režimov, prišli v naše dežele, kjer smo jih sprejeli in asimilirali brez kakršnihkoli problemov«.
Doslej so imele članice EU različno urejeno zakonodajo do ilegalnih priseljencev, ki naj bi jo poenotili tudi na osnovi nove direktive EU. Evropski komisar Jacques Barrot zatrjuje, da nove rešitve »dajejo prednost prostovoljnim vrnitvam« pred represijo, vendar tudi v evropskih institucijah za človekove pravice opozarjajo, da je dekret pomanjkljiv in »ne zagotavlja vrnitve nezakonitih priseljencev na varen in dostojanstven način« v domovino. Gotovo je zgolj naključje, da je EU sprejela takšne odločitve le dan zatem, ko je Antonio Guterres, visoki komisar za begunce iz ZN opozoril, da se svet »spopada s kompleksnimi globalnimi izzivi«, ki vsako leto povzročijo več kot 37,4 milijona prisilnih izgonov ljudi na globalni ravni. Sebična politika EU, kar očitajo Evropejcem iz Južne Amerike, pa zagotovo ne bo preprečila nelegalnega priseljevanja v Evropo, ampak bo prej poslabšala zdravo gospodarsko sodelovanje s tistimi državami, od koder so emigranti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.