Darja Kocbek

 |  Mladina 26  |  Politika

Vprašanje za 60 milijonov $

Do sredine avgusta bo sod nafte gotovo stal že 150 dolarjev, vsi dosedanji ukrepi zoper rast cen pa so ostali brez učinkov

Nafta se še vedno draži, čeprav so članice kartela Opec v nedeljo napovedale povečanje črpanja. Savdska Arabija bo svojo količino povečala na 9,7 milijona sodov na dan, če bo potrebno, bo zagotovila še več, obljublja savdski kralj Abdulah. Enako nameravajo ravnati tudi Kuvajt in Združeni arabski emirati. Alžirija in Venezuela pa sta dodatne količine zavrnili. Francoski izvedenec za cene surovin profesor Philippe Chalmin je v torek v Bruslju dejal, da bo do sredine avgusta sod nafte zaradi sezone gotovo stal 150 dolarjev, povečala se bo poraba goriva za transport, ker bodo Američani šli na dopust, dodatno tveganje pa so cikloni, ki so zdaj zaradi podnebnih sprememb močnejši, kot so bili v preteklosti.
Septembra se bo v skladu z dolgoročnimi trendi verjetno cena nafte nekoliko umirila, sredi oktobra pa bo zaradi začetka zimske sezone spet začela naraščati in do konca leta lahko doseže tudi 160 dolarjev za sod ali pa pade na 80 dolarjev. Je pa vsakršna napoved negotova, še dodaja francoski profesor. Chakib Khelil, predsednik kartela Opec, je po srečanju EU-Opec v torek v Bruslju povedal, da je cena nafte konec leta vprašanje za 60 milijonov dolarjev. Khelil pravi, da Opec načrpa dovolj nafte glede na povpraševanje in zagotavlja uravnoteženo ponudbo, ima zagotovljene tudi ustrezne zaloge in dodatne zmogljivosti, ki jih lahko aktivira, če je to potrebno.
V Opecu odločno zavračajo krivdo za visoke cene nafte. Nafta se po njihovi oceni draži zaradi rasti povpraševanja, visokih davkov in zaradi špekulacij. Davek na špekulativne dobičke naftnih družb je na nedavnem zasedanju evropskega sveta predlagal predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, podoben ukrep je pravkar napovedal tudi ameriški demokratski predsedniški kandidat Barack Obama, če bo izvoljen za predsednika. Cena za galono bencina je v ZDA namreč ravnokar presegla pomembno psihološko mejo štirih dolarjev. Evropska komisija ugotavlja, da se je nafta v dolarjih letos podražila že za več kot 30 odstotkov, v evrih zaradi nižje vrednosti dolarja pa za dobrih 20 odstotkov. Povprečni stroški za energijo v evropskem gospodinjstvu znašajo med 10 in 20 odstotkov vseh odhodkov. Cene tekočih goriv za gospodinjstva so se letos povečale za 35,2 odstotka, cene goriv za avtomobile pa za 12,7 odstotka. DDV in trošarina v EU pomenita približno polovico maloprodajne cene goriv, so izračunali na komisiji.
Voditelji držav članic so se na zasedanju evropskega sveta dogovorili, da je treba revnim, ki imajo največ težav zaradi visokih cen nafte, in sektorjem, ki so najbolj prizadeti (predvsem ribištvo, kmetijstvo, transport, kemična in industrijska industrija) pomagati s kratkoročnimi in ciljno naravnanimi ukrepi. Kako bodo vlade posameznih držav članic to izvedle, kako in komu bodo pomagale, je odvisno od njihovih nacionalnih politik. Med temi politikami so recimo tudi subvencije za nakup goriva za ogrevanje. Na evropski komisiji ob tem opozarjajo, da večina članic še nima opredeljeno, kdaj so potrošniki socialno ogroženi, kar pomeni, da bodo morale najprej pripraviti ta merila, šele potem jim bodo lahko zagotovile subvencije, socialne tarife in podobno. V pristojnosti držav članic je tudi višina trošarine. Na evropski ravni je določen le najnižji znesek za posamezno gorivo, države članice, ki te meje še niso dosegle, imajo na voljo še to rezervo.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je dosegel, da bo Francija kot predsedujoča svetu EU v drugi polovici letošnjega leta skupaj z evropsko komisijo preverila možnosti za znižanje stopnje DDV za goriva. Temu odločno nasprotujejo finančni ministri članic EU. Ker je za spremembo sedanje zakonske podlage in uvrstitev goriv na seznam izdelkov, za katere je dovoljeno uporabljati znižano stopnjo DDV, zagotoviti soglasje finančnih ministrov vseh 27 članic EU, Francoze čaka težko delo, da bodo to soglasje dobili. Nekateri poslanci v evropskem parlamentu nasprotnike znižanja DDV opozarjajo, da je sedanji sistem obdavčitve goriv v EU zastarel. Litovec Gintaras Didžiokas je v njihovem imenu opozoril, da so veljavni sistem obdavčitve naftnih derivatov sprejeli leta 1983, ko je sod nafte stal 18 dolarjev, zdaj pa stane skoraj 140 dolarjev, zato jo je treba prilagoditi.
EU je neto uvoznica nafte. Na leto je države članice uvozijo 4,5 milijarde sodov, od tega kar 30 odstotkov iz Rusije. Na drugem mestu je Norveška z 12,9-odstotnim deležem. Iz Savdske Arabije EU uvozi 6,6 odstotka vse nafte, iz Irana 5,6 odstotka. Po oceni analitikov je zaostritev sankcij proti Iranu eden od glavnih razlogov, da cene nafte še zmeraj rastejo.
V letu 2005 so članice EU po podatkih evropske komisije za tono surove nafte plačale 309 evrov, leta 2006 je ta cena narasla na 360 evrov, lani pa je znašala 375 evrov. V letu 2005 je znesek denarja, ki so ga energetske družbe odštele za nakup surove nafte, ustrezal 1,77 odstotka BDP v EU, leta 2006 se je ta delež povečal na 1,95 odstotka BDP, lani pa je padel na 1,88 odstotka BDP v Uniji.
Philippe Chalmin pravi, da visoke cene goriv že vplivajo na spremembe navad ljudi. Na ulicah je mogoče srečati precej več kolesarjev kot doslej, pa tudi izolacije hiš postajajo vse bolj privlačne, enako velja za vlaganja v alternativne vire energije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.