3. 7. 2008 | Mladina 27 | Politika
Strah pred Patrio
Trije poslanci so s poslovniškim trikom praktično razpustili preiskovalno komisijo
Milan M. Cvikl ne bo več zasliševal
© Borut Kranjc
Predsednik državnega zbora France Cukjati je 1. junija dejal, da Milan M. Cvikl formalno ni več član komisije, ki preiskuje nakup oklepnikov Patria. Po poslovniku namreč v komisiji ne more biti član tisti, ki pred njo priča, Cviklovo pričanje pa so zahtevali trije člani komisije. Razlog? Cvikl naj bi po mnenju Josipa Bajca, Roberta Horvata in Zmaga Jelinčiča vedel veliko stvari o političnih in kapitalskih povezavah podjetja Viator & Vektor, ki so ga Finci premagali na razpisu za nove oklepnike. Ni nepomembno dodati, da se je razrešitev zgodila na dan, ko naj bi v Slovenijo še prišli finski preiskovalci. O morebitnem prihodu Fincev je sicer vseskozi govoril le Milan M. Cvikl.
»Še zmeraj sem predsednik komisije,« trdi odstavljeni, »državni zbor me še ni razrešil in prav neverjetno je, kako lahko predsednik državnega zbora trdi takšne stvari.« Morda ima formalistično gledano Cvikl prav, a dejstvo je, da je prihodnost komisije vprašljiva. Komisija brez predsednika ne more sprejeti poročila, prav tako pa je malo možnosti, da bi v komisijo namesto Cvikla prišel kakšen drug poslanec opozicije, ki bi skušal na novo zaključiti preiskavo o nabavi Patrij.
Poslovniška zvijača vladne večine in njenih občasnih članov ni presenečenje. Cviklova preiskava je, tudi zaradi njegovega načina vodenja komisije, odpirala za vlado neprijetna vprašanja. Cvikl je namreč vseskozi trdil, da je bila izbira Rotisa negospodarna, govoril je o sumu korupcije in na zaslišanje (neuspešno) povabil predsednika vlade Janeza Janšo. Hkrati se je komisija spoprijela tudi s še vedno neraziskano trgovino orožja. In tudi tukaj naj bi, vsaj po zatrjevanju Cvikla, odkrila za politiko in posameznike, ki vodijo Slovenijo, zoprne podrobnosti. Cvikl se je na primer spraševal, kaj se je zgodilo z bančnim računom v tujini, na katerega naj bi bil nakazan del sredstev od prodaje orožja ...
Kaj zdaj preostane opoziciji? Lahko bo, če bo za to zbrala dovolj podpisov, zahtevala izredno sejo, lahko tudi javno predstavi vsaj del, osnutek poročila, ki ne nosi oznake zaupnosti. In lahko tudi, če se bo jeseni spremenilo razmerje političnih sil v parlamentu, na novo postavi pravila nakupa vojaške opreme in pravila delovanja parlamentarnih komisij. Cviklova parlamentarna preiskovalna komisija namreč ni edina, ne v tem mandatu in tudi ne v prejšnjih, ki je postala žrtev merjenja političnih moči.
A najhujše v vsej zgodbi je, da je zaradi političnih pritiskov omajana verodostojnost preiskovalnih organov. Tistih, ki iščejo kazensko, kot tudi tistih, ki iščejo politično odgovornost. Očitno živimo v državi, kjer se zdi, da bodo sume o podkupovanju pri največjem orožarskem poslu prej argumentirano potrdili ali ovrgli Finci kot pa ljudje, ki so za to zadolženi v Sloveniji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.