3. 7. 2008 | Mladina 27
”NON” piratom
Francozi krotijo internetno anarhijo
Francoska vlada je nedavno sprejela predlog zakona, ki bo poredne uporabnike interneta, tiste, ki si izmenjujejo avtorsko zaščitene datoteke, v skrajnem primeru udaril tam, kjer jih bo najbolj bolelo. Po tretjem zabeleženem prekršku jih bo namreč doletela do enoletna kazen - ne zaporna, pač pa bodo za toliko časa lahko ostali brez internetnega priključka. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je velik zagovornik nove zakonodaje. Kot pravi, ni povsem nobenega razloga, da bi bil svetovni splet območje anarhije. Zlobni jeziki poudarjajo, da bo poostren boj proti internetnim piratom koristil tudi predsednikovi ženi, sicer pevki, Carli Bruni.
Zakon, ki naj bi začel veljati z začetkom novega leta, uvaja novo nadzorno institucijo, ki bo nedisciplinirane uporabnike interneta najprej dvakrat opozorila, tretjič pa ukrepala. Medtem ko nasprotniki novega zakona trdijo, da bo to pomenilo vdor v zasebnost uporabnikov (tudi Google naj se npr. ne bi hotel pokoriti zakonu), pa glasbena industrija potezo seveda pozdravlja.
V Bruslju smo povprašali, ali Francija tako strog zakon sploh lahko sprejme brez njihove odobritve. Odgovorila nam je tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva: »Države članice ne smejo uveljaviti nikakršnih pravil, ki bi ovirala nemoteno delovanje notranjega trga. Če predlog zakona (o katerem komisija uradno še ni bila obveščena) zadeva nacionalno regulacijo t. i. storitev informacijske družbe, bi to lahko pomenilo, da bo morala Francija pred sprejetjem zakona o njem obvestiti Komisijo. Ta se bo nato odločila o nadaljnjih korakih.«
V Sloveniji o podobnem zakonu za zdaj ne razmišljamo. »Trenutno sprememb zakonodaje na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ne načrtujemo,« pojasnjuje Breda Gros z Urada za intelektualno lastnino. Izraza internetno piratstvo naša zakonodaja sploh ne pozna. Področje ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki med drugim določa, da brez dovoljenja avtorja ne sme njegovega dela nihče ponuditi na spletu. Če bi se dosledno držali zakona, bi to pomenilo, da je na tisoče uporabnikov tehnologije P2P, ki si na ta način izmenjujejo datoteke, v skoraj stalnem prekršku. Za kaznivo dejanje gre le v primeru, ko gre za večjo premoženjsko korist. Ta sicer po nekajletnem izmenjevanju zlahka seže v tisoče evrov. Kakor koli, naši represivni organi pri uveljavljanju zakona (k sreči) niso ravno strogi. Po podatkih Policije so lani obravnavali le sedem kaznivih dejanj s področja neupravičene uporabe avtorskega dela.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.