Marjan Horvat

 |  Mladina 27  |  Politika

Ni jim vseeno

S katerimi novimi znanimi imeni na volitve prihajajo SD, Zares in LDS?

Franco Juri, kandidat Zares: »Odločil sem se tvegati, ker je to izziv in želim prispevati k izboljšanju razmer v državi.«

Franco Juri, kandidat Zares: »Odločil sem se tvegati, ker je to izziv in želim prispevati k izboljšanju razmer v državi.«
© Miha Fras

Priprave na jesenske državnozborske volitve so v polnem teku, politične stranke pa so že določile večino kandidatov, ki se bodo na njihovih listah pomerili za vstop v parlament. Še posebej zanimivo je dogajanje na levem političnem polu. Liberalni demokrati so že predstavili svoj program, pred njimi je to že storila stranka Zares, Socialni demokrati pa bodo to storili na sobotni programski konferenci. Volivci bodo torej imeli sicer na izbiro tri programe strank, ki se uvrščajo v levo sredino, vendar tudi pester nabor kandidatov, ki igra na volitvah poleg vodilne ekipe pomembno vlogo. In kako so se stranke levice odprle navzven in vključile med kandidate tudi osebnosti, ki so se uveljavile poklicno, v politiki pa jih doslej ni bilo opaziti?
Pahorjevi socialdemokrati niso na stežaj odprli vrat kandidatom, ki jih doslej nismo prepoznavali kot člane SD. Kolikor nam je uspelo izvedeti, saj liste še niso dokončne, so med kandidati brez politične kilometrine dolgoletni generalni direktor Aerodroma Ljubljana Vinko Može, dr. Urška Repnik z Inštituta Jožefa Štefana in Anja Frešer, rokometašica. Može pravi, da je kandidatura za poslanca zanj nov izziv. Pravi, da lahko kot človek z dolgo prakso v gospodarstvu in z izkušnjami da svoj prispevek v spreminjanju razmer, saj »sedanje razmere niso rožnate, ljudje so nezadovoljni in zaskrbljeni za prihodnost. Ker sem po naravi človek, ki mu je mar zato, da se družba hitro razvija, vendar mora biti tudi solidarna, socialno usmerjena, kar piše tudi v ustavi, vidim v Socialni demokraciji in njenem programu zagotovilo, da bo razvoj družbe šel v tej smeri«.
Drugače je v LDS. To stranko je v minulih treh letih zapustilo veliko najvidnejših članov. Nova imena so bila torej tudi pričakovana. Med tistimi, ki so jih uvrstili na kandidatno listo LDS, je tudi Aleš Zalar, dolgoletni predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani in predsednik sodniškega društva. Ko smo ga vprašali, zakaj se je odločil za kandidaturo in vstop v aktivno politiko, je odgovoril: »Zato, ker želim prispevati k spremembi dela in sedanjega načina izvajanja oblasti. Ta temelji na argumentu politične moči, sam pa mislim, da bi moral temeljiti na moči argumentov. Drugače kot sedanja politična oblast na vladanje gledam kot na upravljanje omrežij, v katerih več neodvisnih akterjev sodeluje pri iskanju optimalnih rešitev, vlada pa samo eden izmed teh akterjev, a ne edini. Sicer pa lahko, če bom izvoljen za poslanca, prispevam tudi k zmanjšanju ene od pomanjkljivosti v dosedanjih sestavah slovenskega parlamenta. Imel je premalo poslancev, ki bi bili po izobrazbi diplomirani pravniki, kar je eden od razlogov, da so bile pogosto sprejete slabe odločitve.« Zakaj pa kandidira na listi LDS? »Na listi LDS kandidiram kot član stranke, kot vodja odbora za pravosodje in kot predsednik mestnega odbora ljubljanske LDS. Za članstvo v stranki in za kandidaturo za poslanca sem se odločil zaradi svojega osebnega prepričanja, ker se deklariram za sekularnega humanista in ker se moje vrednote ujemajo s tistimi, za katere se zavzema LDS. Ta stranka namreč v ospredje zanimanja postavlja svobodnega posameznika.«
Na listi kandidatov LDS bo tudi dr. Jože Pirjevec, ugledni zgodovinar z Univerze na Primorskem, ki sodi, »da demokracija ni sama po sebi umevna dobrina. Da gre pravzaprav za plebiscit vsakega dne. Dejstvo, da smo si jo z osamosvojitvijo priborili, nas še ne varuje pred nevarnostjo, da se ne izpridi v sistem, ki na zunaj ohranja institucije demokracije, ga pa od znotraj izpodkopavajo klanska miselnost, korupcija in populizem. Kakor ugotavlja britanski sociolog Colin Crouch, gre za pojav, ki je v sodobni Evropi dokaj pogost, vendar nam to ne more biti v tolažbo, ko opazujemo, kako se je razbohotil v Sloveniji. Pri tem seveda ne mislim samo na sedanjo vladno koalicijo, temveč tudi na pretekle.« Zato se je dr. Pirjevec odločil za kandidaturo in zastavil svoje ime in znanje »za obrambo demokracije«. Na listi LDS pa zato, ker je po značaju človek, »ki plava proti toku«, kajti po njegovem je LDS v trenutku, ko je zaradi volilnega poraza doživljala dramatičen osip članstva, potrebovala svežo kri. Prepričan je, da je stranka zmožna prenove. Ima članstvo, ki izraža vrednote velikega dela slovenskega prebivalstva, in program, ki je »v sozvočju z ideali, kot so »protifašizem, laicizem, liberalizem v najžlahtnejšem pomenu te besede, ki ne izključuje zahteve po socialni in generacijski solidarnosti«.
Stranka Zares, ki jo vodi Gregor Golobič, je napovedovala nov način politike, manj »strankokratski«, bolj čuječen do družbenih vprašanj in ljudi nasploh, kar naj bi bila »nova politika«, ki jo je stranka utemeljila tudi na pred kratkim opravljenem kongresu. Med zanimivimi kandidati Zares za poslanca je zagotovo Franco Juri, nekdanji veleposlanik v Španiji, javno znan predvsem kot publicist in karikaturist, sicer pa eden izmed pronicljivejših kritikov slovenske zunanje politike. Ko smo ga vprašali, zakaj se je, saj je vendar uveljavljen karikaturist in publicist, odločil za kandidaturo in aktiven vstop v politiko, je odgovoril, da »s karikaturami in publicistiko lahko zabavam in spodbujam bralce k refleksiji, a se tu tudi vse konča. Priznam, udobno in lepo - nedvomno pa tudi potrebno - je opazovati politiko in družbo s privilegiranega položaja distanciranega kritika. A so tudi trenutki, ko si človek dopove, da lahko stori kaj več; ena od poti za spreminjanje razmer je vstop v politiko. Politike pa ne razumem kot estradnega pojma, spektakla in uveljavljenja osebnih ali lobističnih interesov, tako se pač prikazuje in je zato večkrat odvratna. Upam, da obstaja še prostor za politiko, ki jo navdihuje javni interes, javno dobro. Rekli so mi, da sem 'prestar', zato mi ni bilo omogočeno delo kulturnega urednika v javnem mediju. Če bom čakal še en mandat, bom definitivno 'prestar' tudi za politiko. Pa sem poln ustvarjalne energije in delovnega elana. Skratka, odločil sem se tvegati, ker je to izziv in ker želim prispevati k izboljšanju razmer v državi.« Juri ne skriva, da je levičarsko-libertarno usmerjen, vendar o dilemi, kaj počne v stranki, ki tako kot vse druge želi biti »sredinska«, pravi, da je izbral Zares, ker »je to stranka, ki namenja vprašanjem, ki so tudi zame pomembna, veliko prostora in je v njej veliko resnih ljudi«. Njegova primorska kolegica, novinarka in nekdaj direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik, ki je morala zaradi zahtev lastnikov zapustiti časopisno hišo, ki jo je dolga leta soustvarjala, je na vprašanje, zakaj se je odločila vstopiti v politiko, odgovorila: »Do zdaj sem bila v svojem poklicnem življenju zavezana samo eni stranki - javnosti oziroma ljudem, in to v najširšem smislu. V moji naravi ni, da bi bila pasivna opazovalka in nemočna spremljevalka dogajanja, ki nas vodi daleč od socialne in pravne države. Zato sem se konec aprila odločila, da sprejmem nove izzive in prvič doslej z aktivnim delom v politični stranki poskušam vplivati na nujne spremembe v družbi in politiki, ki se je žal zažrla v vse pore našega življenja. Temu je treba narediti konec. Moja zaveza pa ostaja enaka: politično bom delovala v interesu ljudi, okolja, prostora, profesionalnih medijev in trajnostnega razvoja na vseh ravneh
Med kandidate stranke Zares se je uvrstil tudi nekdanji direktor Hita Branko Tomažič, ki ga je Janševa oblast napodila z direktorskega položaja kmalu po nastopu. Doslej se ni ukvarjal s politiko, vendar pa, kot je dejal, »odkar je ta oblast, ta politika prevzela vse v svoje roke in se začela vmešavati v vse sfere življenja tako, da ne dopušča ljudem nobene svobode več, čutim, da je to treba spremeniti. Sem takšen, da ne tarnam, ampak poskušam kaj narediti, in v tem tiči glavni razlog za mojo odločitev, da kandidiram na parlamentarnih volitvah. Ko sem prebiral programe strank, se pogovarjal z ljudmi, tudi kot gospodarstvenik, sem prišel do sklepa, da so mi ljudje iz Zaresa in njihova politika v bistvu najbližje, saj resno razmišljajo, kaj storiti, da bomo v tej državi svobodnejši, da bo več pluralizma, da bo oblast dejansko sprejemala pobude, kako bi rekel, iz baze.«
Ta čas zagotovo eden izmed najbolj branih pisateljev, scenarist in človek širokih prekmurskih poljan in pogledov, pisatelj Feri Lainšček, je dejal, da je »mera zaupanja med politiko, državo in prebivalstvom v Sloveniji ta hip resnično nizka, zato tudi zaupljivost do strank ni več nekaj tako zlahka dobljenega, kot je bilo morda še pred leti. Priča smo sporu med legalnostjo, ki je očitno nekakšen pragmatični modus slovenske politike že leta, in vestjo, ki jo skuša ta politika vztrajno puščati ob strani, ali pa pač na vse načine beži pred njo. Stranka Zares me je pritegnila, ko sem ugotovil, da se moji kolegi v njej tega zavedajo in želijo, tudi zaradi tega, res uveljaviti drugačne metode v politiki in pri urejanju skupnih zadev
Sicer pa Lainšček še pravi, da sodi v generacijo, ki so ji mladost zelo zaznamovala prizadevanja za samostojno in demokratično Slovenijo. »Ko so se te sanje uresničile, sem bil še dovolj mlad in verjetno tudi zaradi tega dokaj naivno prepričan, da s tem postaja zame, pisatelja, t. i. politična angažiranost drugotnega pomena. Preprosto, verjel sem, da je demokratizacija že sama po sebi zagotovilo za razvoj pravičnih in humanih družbenih razmerij, politika pa da s tem postaja prostor, v katerem bodo lahko res verodostojni in koristni le profesionalci. Žal je tekel ta proces v mnogočem drugače, tranzicijsko preoblikovanje je vztrajno prehitevalo regulativo pravne države, ob vzpostavljanju novih razmerij med delom in kapitalom, ki smo mu priča še zdaj, pa ostaja šibkejša stran vse manj zavarovana. Zato, pač v skladu z mojim prepričanjem, se mi zdi ta družbeni trenutek spet nadvse kritičen, saj bo ravno to, kako se bomo zdaj postavili in dogovorili o socialni državi, zelo in za daleč vnaprej vplivalo na to, kako bo v Sloveniji živela večina. Spodbuda, o kateri sprašujete, oziroma razlog, zakaj kljub lagodju in ugodju, ki mi ga ta čas ponuja pisateljsko življenje, spet želim biti udeležen, izhaja torej nekako iz osebnega pogleda na stvari. Mi pač ni vseeno.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.