Kdo uničuje mariborsko vodo?

Mariborski vodooskrbni sistem, ki z vodo oskrbuje skoraj desetino Slovencev, je onesnažen. Med krivci so država, mesto in tudi mariborska škofija, vsi pa se delajo, da s tem nimajo nič.

Belo poslopje v ospredju je eno od številnih črpališč mariborske pitne vode na Vrbanskem platoju, v ozadju je del bližnjega nadškofijskega vinograda.

Belo poslopje v ospredju je eno od številnih črpališč mariborske pitne vode na Vrbanskem platoju, v ozadju je del bližnjega nadškofijskega vinograda.
© Otmar Klipšteter

Iz mariborskega mestnega vodovoda so sporočili neveselo novico: mariborsko pitno vodo bodo začeli klorirati, ker ni več neoporečna! »Naša voda se je zelo poslabšala,« je v javnem pismu ministru za okolje, objavljenem v Večeru 4. junija, potožil Stanislav Jecelj, direktor Mariborskega vodovoda, in to trditev še podkrepil: »Alarmanten je podatek, da imamo kar 400 odstotkov več neskladnih analiz kot v preteklosti.« Ministrstvu se doslej še ni zdelo potrebno javno odgovoriti na to pismo.
Maribor in njegova širša okolica imata srečo, ker jima Drava skozi očiščevalno prodno podtalje zaliva glavne vodnjake na Vrbanskem platoju (na zahodnem mestnem robu, streljaj pred Kamnico). Vodarji to podtalnico še dodatno umetno bogatijo z dravsko vodo, ki jo z Mariborskega otoka - na katerem je propadajoče mestno kopališče - črpajo na prod pred vodnjake. S tem zagotavljajo zadostne količine pitne vode ne le za mesto, temveč tudi za vodovodna omrežja v širši okolici. Gre za največji vodooskrbni sistem v državi, ki s pitno vodo oskrbuje skoraj desetino Slovencev.
Še pred nedavnim so se mestni politiki hvalili, ker je iz pip v tem omrežju tekla neoporečna voda. Zdaj so zadovoljstvo skalile ugotovitve analiz, ki razkrivajo, da so v tej pitni vodi prisotne koliformne bakterije in druge bakterije, ki dokazujejo, da je voda onesnažena s fekalijami, to pa ni več nekaj nedolžnega. Utegne se zgoditi, da bodo ljudje, ki dobivajo vodo iz tega omrežja, poslej morali »uživati« klorirano vodo.
Odgovornost za ogrožanje pitne vode vodarji pripisujejo tudi okoljskemu ministrstvu, saj so njegove službe dovoljevale gradbene posege, ki so vplivali na slabšanje kakovosti pitne vode. Ministrstvo bi - na primer - moralo preprečiti ravnanje gradbenega podjetja Konstruktor, ki je med pripravo na gradnjo podzemnih garaž pod bodočo tržnico izčrpalo milijon kubičnih metrov podtalnice. Zaradi tega se je raven podtalnice znižala za dva metra, za približno četrtino. Nastala je depresija in na Vrbanski plato k vodnjakom začela srkati podtalnico z nezaščitenih območij, to pa je povzročilo onesnaženje.
Gradnjo je ministrstvo dovolilo tudi na vodovarstvenem območju. Tako je danes takoj za tablo, ki označuje vodovarstveno območje, veliko gradbišče nove škofijske gimnazije, na katerem so odstranili skoraj meter v globino naravno sestavo zaščitnega zemeljskega sloja, ki je bakterijam in nečistoči preprečeval dostop v podtalje. Bakterije imajo danes tako rekoč neposreden stik s podtalnico. In ker nihče ne varuje tega razgaljenega zemljišča, nanj brezvestneži že dovažajo smeti. Pred dnevi so na tej veliki površini premikali zemljino težki gradbeni stroji. Vodarji svarijo, da bi v najslabšem primeru za onesnaženje le sto metrov oddaljenih mestnih vodnjakov zadoščalo izlitje zgolj 20 litrov nafte. Investitorju so sicer postavili pogoje, pod katerimi bi morali izvajalci zavarovati podtalnico, a ti pogoji niso bili izpolnjeni.
Za tiste, ki so zaskrbljeni zaradi ogroženosti pitne vode, je sporno tudi to, da investitor nakupovalnega središča Lidl, ki so ga zgradili nad vodovarstvenim območjem, ni postavil preprek, ki bi onemogočile stekanje onesnažene vode z območja nakupovalnega središča v podtalnico, ki napaja mestne vodnjake. Preseneča, da je agencija za okolje 14. maja napisala izjavo, da je Lidl zgradil vse predpisane zaščite za ohranitev čiste pitne vode, ki so bile določene z gradbenim dovoljenjem investitorju. Čeprav teh zaščit še ni.
Kemičnega onesnaženja analize pitne vode še niso zaznale, a to se utegne še zgoditi, saj krajani Vinarja - zaselka v neposredni soseščini mestnih vodnjakov - opozarjajo na verjetnost izlitja kemijskih sestavin škropiv, s katerimi že desetletje polivajo trte in zemljo na kar 20 hektarjih škofijskega vinograda v neposredni bližini omenjenega glavnega mestnega črpališča pitne vode. Na možnost, da ta kemija ponikne v podtalje in do vode, ki se steka k vodnjakom, so na predvolilnem zboru v prostorih krajevne skupnosti (Koroška vrata) opozorili tedaj še župana Borisa Soviča (ki potem ni bil v tretje izvoljen), a se je izognil konkretni presoji razmer, menil je le, da je pogled na tamkajšnje vinograde lep.
Vrtičkarje je ta župan z vzhodnega roba Vrbanskega platoja ukazal odgnati, vinogradniška družba iz Slovenske Bistrice pa lahko nemoteno onesnažuje okolje od takrat, ko je mariborska nadškofija v denacionalizacijskem postopku dobila omenjenih 20 hektarjev zemljišča v Vinarju in je na njih leta 1997 na črno zrigolala hrib ter posadila 56.000 trsov najboljše kakovosti, za kar je porabila 56 milijonov tolarjev. S tem vinogradom gospodari podjetje Kleti Bistrica, d. o. o., in se vede, kakor da je nekje na deželi, ne pa v neposredni bližini človeških bivališč in mestnih vodnjakov. »Širokosrčno« škropi iz črpalk za traktorjem približno pet metrov visoko svoja škropiva, veter pa jih seveda odnaša nad hiše, zato morajo stanovalci takrat zapirati okna in vrata, ker jih zaradi razpršenega škropiva sili na kašelj.
Že 13. septembra 2004 je več krajanov Štefanu Roli, direktorju Kleti Bistrica iz Slovenske Bistrice, poslalo pismo, v katerem so ga opozorili, da stanovalci zaselka Vinarje doživljajo ekološko neprijetnost. Zapisali so: »Ker naše pritožbe, ki smo jih večkrat izrekli predstavniku škofije Mirku Krašovcu, doslej niso zalegle, smo se odločili ukrepati pri pristojnih službah, če nam ne bo v dogovoru z vami uspelo doseči sprememb, ki bodo izboljšale razmere v naši dolinici ... Gospod Krašovec nam je pred številnimi pričami pred pol leta obljubil poročilo o vplivih obdelave vinograda na okolje ..., a tega poročila ni bilo.«
Krajani so v pismu še spraševali, ali je direktorju znano, da je zaradi del v vinogradu - zlasti škropljenja - izginila raznotera favna v njihovem okolju. »Poprej je bilo v našem okolju raziskovalno območje ornitologov, ker je bila pestrost ptičjih vrst izjemna - zdaj zaidejo sem samo še redki vrabci in kakšna sinička. Metuljev, čričkov ipd. sploh ni več, žabe so izumrle in še bi lahko naštevali ... Zahtevamo varnostni seznam vseh škropiv, ki jih uporabljate, in sicer zato, da jih bomo primerjali z vsebnostjo vzorca iz posode, ki smo jo imeli nastavljeno več mesecev in v katero so se usedale vse strupene snovi v času škropljenj
Gospod direktor na pismo ni odgovoril.
Krajani, optimistično prepričani, da bo zaskrbelo vsaj za varstvo okolja pri Mestni občini Maribor odgovorno dr. Vesno Smako - Kincl, so gospe 23. marca 2006 poslali pismo, v katerem so jo seznanili z opisanim ravnanjem kmetijcev v omenjenem vinogradu ter z razmerami pod njim in s tem, da direktor Rola ni hotel sporočiti kemijske sestave škropiv, ki jih uporabljajo v vinogradu. Tudi na to pismo niso dobili nobenega odgovora, čeprav se na občini hvalijo z ISO-standardom kakovosti občinskih služb.
Naivno prepričan, da se bo udarni novi mariborski župan Franc Kangler, ki je v predvolilni tekmi veliko govoril o ekologiji, odzval drugače kot njegova ekouslužbenka, sem mu 7. junija 2007 - pisno seveda in tudi v imenu sokrajanov - potožil o kajmebrigavskem odnosu občinske uradnice do občanov ter mu opisal vzroke naše zaskrbljenosti, ki jo je spodbudila skrb za pitno vodo in za zdravje sokrajanov. Njegov odziv - nič.
Še vedno upajoč, da se bo vendarle izkazala tolikokrat hvaljena kakovost mestne uprave, sem 21. junija 2007 pisal še Martini Ravter, (tedaj) odgovorni za odnose z javnostmi, domnevajoč, da bo župana, ki se morda zaradi preobremenjenosti ni utegnil odzvati na moje pisanje, spomnila nanj in mi bo pisala, kar ji bo povedal. V prilogi sem ji poslal pismo županu, Kinclovi in Roli ter dodal stavek o svojem razočaranju, ker na nobeno ni bilo odziva. In - med drugim - še pripisal: »Ker gospo Smaka zastrupljanje okolja v Vinarju očitno ni zanimalo, smo bili prisiljeni sami pridobiti zelo podrobno strokovno analizo, katere povzetek Vam pošiljam v priloženih straneh (in bom dal - po potrebi - na ogled tudi celotno analizo z vsemi podatki).« Morda bodo ti skrb zbujajoči podatki - sem mislil - kaj premaknili v občinski (ne)skrbi za varovanje 16 predšolskih in osnovnošolskih otrok, ki jih iz omenjenih vinogradov pridno ter redno škropijo s strupi - celo ob nedeljah in tudi na dan nedavnega praznika državnosti.
Izrazil sem upanje, da bom doživel odzivček omenjene gospe, a je sledilo - nič. Je pa (nekoliko pozneje) odstopila s položaja, seveda zaradi osebnih razlogov.
Pomagaj si sam in ti bo še bog - sem meditiral in napisal pismo mariborski nadškofiji, v njem sem zatožil početje Kleti Bistrica, ki je v lasti škofije. Doživel sem presenečenje: odgovor! Igor Vojinovič, predstavnik za odnose z javnostmi, je 26. junija 2007 lakonično odpisal: »Vse poslovne odločitve in dejanja podjetja Klet Bistrica, d. o. o., sprejema in izvaja vodstvo tega podjetja, ki deluje samostojno, in ne predstavniki solastnikov ali kdo drug.«
Razumljivo, lastnika zanima samo profit podjetja. Morale ni prebudila niti poslovna odločitev »znamenitega« podjetja T-2, da v svoj TV-program uvrsti pornografijo. Mariborskih dušnih pastirjev dolgo ni vznemirjal ta nič kaj sveti del sporeda medijske družbe v lasti mariborske nadškofije. Šele opomin iz Rima je izsilil napoved, da bodo TV 2 prodali. In so te dni odprodali le dve petini te lastnine. Samo grešni del.
Tudi pri odnosu upravljavca vinogradniške nadškofijske lastnine do sosedov si lastnik umiva roke v nedolžnosti. Spoštovati je treba življenje od spočetja do smrti, je moralno načelo RKC, ki ga razglašajo kar naprej - tudi v predvolilnem »svetovanju« volivcem ga je te dni Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. To načelo terja tudi - ga ne zastrupljati? Otroškega v primeru Vinarja? Kjer so se letos rodili še dva fantka in deklica.

* Otmar Klipšteter je upokojeni novinar Dnevnika iz Maribora, sicer pa krajan Vinarja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.