3. 7. 2008 | Mladina 27 | Svet
Chirac leto pozneje
Radovedni Francozi končno spoznavajo zasebno življenje nekdanjega premiera, župana prestolnice in predsednika države
Čeprav je Jacquesa Chiraca na prve vidnejše politične funkcije v državi imenoval že predsednik Pompidou pred 40 leti in je bil od takrat skoraj brez premora funkcionar v vlogah ministra, predsednika sveta departmaja Corrèze, predsednika vlade, župana Pariza in nazadnje predsednika republike, zanimanje francoske javnosti zanj ne usahne. Ko se je lani po dvanajstih letih in dveh predsedniških mandatih poslovil od Elizejske palače, so mnogi menili, da ga je javnost sita. A pričakovanja se niso v celoti izpolnila, saj postanejo nekdanji francoski predsedniki po ustavi dosmrtni člani ustavnega sveta. V njem zdaj poleg devetih imenovanih članov z devetletnim mandatom sedita še nekdanja predsednika Valéry Giscard d'Estaing in Jacques Chirac. Javnost in medije pa že vseh 40 let zanima, kdo sta Chirac in njegova soproga Bernadette zasebno.
V enem redkih intervjujev pred desetletji je novinarja vprašal, ali bi rad vedel, kaj počne v kopalnici, in mu zagotovil, da tega ne bo nikoli izvedel. Medijem je zameril, da so obširno poročali o poskusu samomora njegove prvorojenke Laurence, ki naj bi bila zbolela za anoreksijo tudi zaradi očetove večne odsotnosti. Od takrat je družini posvečal več časa in skrbno pazil na njeno podobo. Le redki so vedeli, da niti Bernadette niti hčeri Laurence in drugorojena Claude nimajo srečnega življenja, da se odrekajo marsičemu, da bi možu in očetu pomagale pri političnem vzponu. Claude je pred predsedniškimi volitvami leta 1995 postala očetova tiskovna predstavnica, nekateri analitiki so celo prepričani, da brez njene pomoči ne bi imel možnosti za zmago. Pogumno se je lotila pomladitve okorele in nezanimive podobe svojega očeta, iz kampanje oddaljila mamo, ki jo je imela za staromodno, preveč katoliško in zadrto. Chiraca, ki je v rani mladosti simpatiziral s komunisti(!) in nasprotoval jedrski oborožitvi, pozneje pa podpiral jedrske poskuse na atolu Mururoa v Francoski Polineziji, je prepričala, da se je za neko najstniško revijo slikal z walkmanom na ušesih, medtem ko je v kavbojkah in majici sedel na travi. Ta fotografija je zbudila precej posmeha, saj je iz njega skušala napraviti povprečnega družinskega očeta, ki ima tudi - prosti čas.
Bernadette Chirac, tudi sama uspešna izvoljenka volivcev, je bila spričo hčerinega odnosa užaljena in se je odločila, da si bo sama pridobila naklonjenost rojakov. Spisala je knjigo Conversation, prodala 300 tisoč izvodov in postala tako priljubljena, da je bila Chiracu pri naskoku na drugi mandat leta 2002 v veliko pomoč. V knjigi je razodela marsikatero družinsko skrivnost. Francozi so dotlej predsednikov človeški obraz videli le v tem, da je vnuka Martina peljal v kino ali muzej, si zaradi njega občasno privoščil kak protokolarni spodrsljaj, poleg tega pa je vsako leto obiskal pariški salon poljedelstva, trepljal krave in koze, z veseljem spil kak vrček piva in se mastil z dobrotami razstavljavcev.
Slovo od Elizeja
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.