10. 7. 2008 | Mladina 28 | Politika
Ni Barroso rekel, da ni problemov?
Evropska komisija je od vlade zahtevala dodatna pojasnila o vinjetah, čeprav je ministrstvo za promet maja trdilo, da je sam predsednik Barroso zagotovil, da sistem ni v ničemer sporen
So se z Barrosom dogovorili ali so ga zgolj zlorabili?
© Borut Krajnc
Vlada je evropski komisiji ravnokar poslala odgovor na vprašanja o slovenskih vinjetah. Dodatna pojasnila je komisija zahtevala junija, približno mesec po tem, ko so na ministrstvu za promet novinarje prepričevali, da jim je sam predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso zagotovil, da slovenske vinjete niso sporne. Če bi bilo to res, evropska komisija junija verjetno v Ljubljano ne bi bila poslala pisma, s katerim je od vlade zahtevala dodatna pojasnila. Za nekaj, kar že veš, da ni sporno, ne zahtevaš dodatnih pojasnil. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je prometno ministrstvo novinarjem posredovalo le del Barrosovega odgovora in jih tako zavajalo.
Vlada je seveda v Bruselj spet poslala odgovor, da so vinjete v skladu z evropskim pravnim redom (12. člen pogodbe), to pomeni, da niso diskriminatorne. Komisija bo ta odgovor preučila, in če bo ugotovila, da so tujci, ki ne uporabljajo slovenskih avtocest, vendarle v neenakopravnem položaju v primerjavi z domačimi vozniki, ker morajo za vinjeto plačati enako, bo poslala v Ljubljano novo pismo z zahtevo po odpravi diskriminatornosti.
Če bo vlada še naprej vztrajala pri svojem, sledi formalen začetek postopka in nazadnje še tožba pred sodiščem evropskih skupnosti v Luksemburgu. Evropska komisija zagotavlja, da vsak primer obravnava posebej, to pomeni, da slovenskih vinjet ne bo presojala na podlagi odločitve za Avstrijo, od katere je zahtevala uvedbo vinjet za krajši čas od pol leta, da bi zagotovila enakopravnost domačih in tujih voznikov. Toda za evropsko združenje avtomobilskih klubov (EAC), ki je evropski komisiji poslalo pritožbo, gradivo pripravlja avstrijski avtomobilski klub, v evropskem parlamentu na diskriminatornost slovenskih vinjet vztrajno opozarja eden od avstrijskih poslancev, tudi češki prometni minister je že izrazil ogorčenje zaradi cene slovenskih vinjet za tujce, kajti Čehi imajo prav zaradi tujcev tudi desetdnevne vinjete. Ravnokar je predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Renzo Tondo pisal italijanskemu zunanjemu ministru Francu Frattiniju, naj posreduje pri slovenski vladi, da bo uvedla tudi vinjete za krajši čas. Slovenske vinjete se tako kaj lahko znajdejo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja ministrov za promet.
Kot zavajanje se je izkazala tudi druga trditev ministrstva za promet. Uvedbo vinjet na vrat na nos so med drugim utemeljevali z odpravo kolon na cestah med turistično sezono. Toda že prvi konec tedna po uvedbi vinjet so ljudje potovali proti morju v enakih kolonah kot takrat, ko so morali plačati cestnino. Ker je treba za vožnjo skozi cestninske postaje hitrost bistveno zmanjšati in ker del cestninskih postaj še zmeraj uporabljajo tovornjaki, so izvedenci že takoj opozarjali, da zaradi zmanjšanja hitrosti in zoženja cest na cestninskih postajah brez kolon ne bo šlo, pa se na ministrstvu za promet in v vladi na to niso ozirali. Preprosto so jih preslišali.
Pozabili so tudi na podmeno, na katero je pred kratkim opozoril ekonomist France Križanič. Podlaga za zadolževanje Darsa in odplačevanje posojil je bil načrt, da bo z odpiranjem novih avtocestnih odsekov Dars pobral vse več cestnine. Z vinjetami to ne bo mogoče, ker vinjeta stane enako, ne glede na nove odseke, ki jih bodo še odprli.
Če bo evropska komisija ugotovila, da so slovenske vinjete diskriminatorne, bo to odločila šele jeseni, po volitvah. Tedaj bo morala vlada po vsej verjetnosti z novim letom sistem spremeniti tako, da bo ustrezal evropskemu pravnemu redu. Nediskriminatornost je tudi eden od pogojev, ki jih evropska komisija preveri, ko odloča o dodelitvi denarja državam članicam iz kohezijskih skladov. Vlada na denar iz teh skladov računa za odseke Pluska-Ponikve, Ponikve-Hrastje, Beltinci-Lendava in Slivnica-Draženci. Njihova skupna investicijska vrednost je 286,45 milijona evrov.
Glede na to, da so pri Darsu že dali vedeti, da cestninskih postaj do septembra ne bodo odstranili, eno na pomurski avtocesti pa bodo dogradili do konca, bodo z novim letom lahko spet uvedli prejšnji sistem. Druga možnost pa je, da vlada enako kot Avstrijci uvede tedenske vinjete in dvigne cene v skladu z izračuni člana uprave Darsa Jana Žana Oplotnika. Ko je vlada sporočila, da bo uvedla vinjete, je na nacionalni televiziji povedal, da bo letna vinjeta morala stati 213 evrov, da bi Darsu zagotovila poravnavo vseh obveznosti. Oplotnik se nato do uvedbe vinjet ni več pojavil v javnosti, na ministrstvu za promet pa so razlagali, da njegovi izračuni veljajo za avstrijski sistem, kjer imajo vinjete za krajši čas od pol leta, vlada pa se je odločila uvesti švicarski sistem, čeprav Švica ni članica EU in zanjo ne velja evropski pravni red. Na zadnji dan junija, torej dan pred uvedbo vinjet, se je Oplotnik spet oglasil in spet je javnosti sporočil za vlado neugodno informacijo. Po njegovih izračunih se desetdnevna vinjeta za 15 evrov ne bi splačala skoraj nikomur.
Če bo vlada na zahtevo Bruslja slučajno prisiljena spremeniti sedanji sistem vinjet, jo čaka še ena težava. Dogovoriti se bo morala s podjetjem Traffic Design, brez katerega stari sistem ne deluje. To podjetje je monopolist, vlada mu je posel vzela čez noč, če mu ga bo morala pod pritiskom evropske komisije spet vrniti, utegne to Darsu drago zaračunati. Poleg tega je Dars za uvedbo vinjet do zdaj že porabil 25 do 27 milijonov evrov, koliko bi ga stala sprememba sistema, pa še nihče ni javno povedal.
In navsezadnje je Dars povsem padel na izpitu pri obveščanju tujcev o uvedbi vinjet v Sloveniji. Večina tujcev šele od nadzornikov izve, da morajo imeti vinjete.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.