Zakaj bi bili Slovenci pametnejši?

Slovenske vinjete zdaj na tolčejo po Čehih, Nemcih in Avstrijcih, zato je Hrvatom laže

Najprej so se v hrvaški vladi jezili zaradi vinjet. A danes je vse več glasov, da mora tudi Hrvaška uvesti vinjete.

Najprej so se v hrvaški vladi jezili zaradi vinjet. A danes je vse več glasov, da mora tudi Hrvaška uvesti vinjete.
© Matej Leskovšek

Poletje je, vroče je, časopisi pa poročajo o kolonah turistov, ki se vijejo proti Jadranu. Ob tem nas muči eno samo vprašanje, kako je mogoče, da Avstrija s turizmom še vedno zasluži več od Hrvaške, čeprav nima niti metra morja, pozimi, ko tja prihajajo smučarji, pa ni nikjer nobenih kolon. Nekoliko so se umirile tudi strasti, ki so se razvnele zaradi slovenskih vinjet. Te seveda niso ravno najkorektnejše, vendar so zdaj na udaru Čehi, Nemci in Avstrijci, zato je Hrvatom laže. Poleg tega so nekateri časopisi že objavili, da bi tudi Hrvaška morala vpeljati vinjete. Zakaj pa bi bili Slovenci pametnejši od nas!
Toda poletje se je dejansko začelo slabo. Irci so zavrnili lizbonski sporazum, hrvaški politični vrh pa se je pošteno namučil, ko je domači javnosti pojasnjeval, da francoski predsednik Nicolas Sarkozy pravzaprav ne misli tistega, kar govori, in da lahko Hrvatje vstopijo v EU, kadarkoli se jim zahoče, ne glede na določila sporazuma iz Nice, ki govori o samo 27 članicah. Toda nekateri so si šele zdaj začeli pošteno meti roke. Zagrebški župan Milan Bandić in njegovi consiglieres v mestnem podjetju Holding že razmišljajo, kako bodo spet večino nabav za mesto opravili z »neposrednimi naročili«, torej po načelu daj tistemu, ki ti je bolj všeč ali ki ti več vtakne v žep. Nič se ne pritožujeta niti šefa resorjev za obrambo in notranje zadeve, kupiš pač, kaj ti bo javni razpis, saj to poglavje še ne bo tako kmalu na vrsti. Še imamo čas.
Bandić je medtem priznal, da se je prenaglil z razkopavanjem središča Zagreba, zaradi katerega so Zagrebčani štirinajst dni zjutraj s katerim koli prevoznim sredstvom za vsak kilometer vožnje po kateri koli ulici proti središču mesta potrebovali debelo uro. Sanader pa trdi, da nikjer ni nikakršnih težav. Če ga kdo pobara, kako to, da je v Sloveniji, ki nima niti ene rafinerije niti naftnih polj v Angoli, kot jih ima hrvaška INA, cena goriva nižja kot na Hrvaškem, ne odgovori na vprašanje, ampak začne razpredati o svetovnem trgu, svetovni krizi in ceni za sod nafte, kot da vse to za severne sosede ne velja. No, zaradi tega se ni upal skleniti posla z madžarskim podjetjem MOL in mu ponuditi treh delnic za eno, s čimer bi se lastniški delež tega podjetja v INI še povečal. To mu očitajo vsi, on pa zmajuje z glavo in govori, da v tem ne vidi nič posebnega, ker o »takšnih stvareh pač odloča sabor«. Prav tisti, v katerem ima njegova stranka, HDZ, večino. Kako je z vplivnostjo koalicijskih partnerjev, vemo, Srbi so se umaknili, ko je Hrvaška priznala Kosovo, kmetje (HSS) pa, ko je bil razveljavljen ZERP.
Sanader je pol leta po imenovanju vlade dejansko miren in si lahko ne glede na vse povedano brezskrbno natakne kratke hlače ter se odpravi na dopust v Split. Zaradi MOL-a, kjer gre verjetno za poskus, da bi se madžarsko podjetje otreslo pritiskov avstrijskega OMV-ja, in zaradi prihoda Rusov, ki na Hrvaškem že kupujejo bencinske črpalke, mora poslušati kritike Slavka Linića, ki je prav omenjenemu podjetju prodal 25 odstotkov INE, zato s svojimi besedami ne zbuja ravno zaupanja, saj vsak pomisli, da je težava najbrž zgolj v tem, da posla ne bo izpeljal on (in tako tudi ne bo dobil provizije).
Cerkev je Sanaderju skušala vsiliti zakon o nedelji in spremeniti zakon o diskriminaciji, ki v prvotni različici ponuja evropske rešitve, vendar predsednik ni popustil. Nedelja še nekaj časa, najbrž pa nikoli ne bo videla sabora od znotraj, kar zadeva diskriminacijo, pa so zavrnjene vse cerkvene zahteve. Marsikdo je pozabil, da je Sanaderjev brat spoštovan duhovnik v Solinu, in, kar je veliko pomembneje, da Sanader nadzoruje izplačila iz proračuna. Župniki bi se kaj hitro uprli, če ne bi dobili svoje mesečne apanaže iz proračuna in ob tej resni težavi bi postali brezpredmetni vsi dvomi glede tistih, ki delajo ob nedeljah, ali homoseksualcev.
Pa ne le to, Sanader je pošteno pritisnil na HSS in zahteval, da se nacionalna koalicija spoštuje tudi na lokalni ravni, zaradi česar so razpadle različne koalicije HSS v Zagrebški županiji, pa tudi v Varaždinu. Tam je bil župan Radimir Čačić, predsednik Hrvaške narodne stranke (HNS), ki je po volitvah na tem položaju zamenjal Vesno Pusić. Prejšnjo predsednico je postavil za vodjo nacionalnega odbora za pogajanja z EU, v stranki pa izpeljal več zamenjav v svojem znanem bahavem in arogantnem slogu, kar je zbudilo precejšnje negodovanje. Dva svetnika v Varaždinski županiji sta mu zaradi tega odrekla poslušnost - beri, kupila ju je HDZ in to sta mirno priznala. Čačić je tarnal nekaj dni skupaj, potem pa sta tarnanje zamenjala jok in stok, ko je ugotovil, da je bil tako prepričan sam vase, da ni niti poskušal aktivirati svojega saborskega mandata, zato zdaj, ko se mu izteče mandat župana, ne more v sabor, ampak bo dogajanju v njem najbliže, kadar bo v gostilni na Markovem trgu nasproti saborskega poslopja.
Omenjeno akcijo je HDZ izpeljala predvsem zaradi Čačićeve napovedi, da bo morda kandidiral za zagrebškega župana, saj to HDZ ne bi bilo niti najmanj pogodu. Prihodnje poletje bodo lokalne volitve in Sanader nikakor ne želi, da bi lisjak, kakršen je Čačić, stegoval svoje šape po več kot pet milijardah kun, kolikor znaša proračun prestolnice. Veliko ljubši mu je Bandić, s katerim se lahko dogovori za miroljubno sožitje, ker vsak škandal, povezan z njim, neposredno škoduje socialdemokratom (SDP), čeprav je njihov član zgolj formalno. Predsednik socialdemokratov Zoran Milanović si ga ne drzne zamenjati, ker bi Bandić, če bi se to zgodilo, sestavil svojo listo, zapustil stranko in morda zmagal na volitvah. To bi zelo prizadelo SDP, ki že osem let obvladuje hrvaško prestolnico.
Saborske klopi in vladni uradi se bodo kmalu spraznili. Odšel bo tudi Sanader, vsi popolnoma mirni, saj imajo pod nadzorom vse, kar je treba. Do jeseni.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.