16. 7. 2008 | Mladina 19
Konkurenčnost 3 delavske pravice 0
Evropska unija spet kaže svoj pravi, kapitalistični obraz, Slovenija je za zdaj še zaščitena
© Tomaž Lavrič
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je nedavno opozoril, da »zadnje odločitve Sodišča Evropskih skupnosti glede delavske zakonodaje rušijo socialni model Evropske unije«. Kot je pojasnil, gre za to, da je sodišče v treh primerih dalo prednost načelom konkurence in prostega pretoka ljudi pred temeljnimi socialnimi pravicami. Sporne naj bi bile odločitve v primerih Laval, Rüffert in Viking.
Pri prvem je latvijsko podjetje na Švedskem zaposlilo latvijske delavce in jih plačevalo v skladu s kolektivno pogodbo, sklenjeno v Latviji. Plače so bile zato seveda približno petkrat nižje od plač švedskih delavcev. Pogajanja med latvijskim delodajalcem in švedskimi sindikati v gradbeništvu niso bila uspešna, zato so sindikati poskusili izvajati pritisk na delodajalca z organiziranjem tako imenovane blokade podjetja, v katerem so opravljali storitve tudi latvijski delavci. Sodišče Evropskih skupnosti pa je odločilo, da evropska direktiva o napotenih delavcih ne dopušča, da bi lahko sindikati prisilili izvajalca storitev iz druge države članice k sklenitvi domače kolektivne pogodbe. Podjetju je tudi dosodilo odškodnino zaradi neupravičenega blokiranja, ki so ga pripravili sindikati. V drugem primeru je nemško gradbeno podjetje posel prepustilo poljskemu podizvajalcu in ta je svojim delavcem plačeval polovico tistega, kar bi morali dobiti po lokalni kolektivni pogodbi, sodišče pa je odločilo, da delavcem ni mogoče predpisati urne postavke, določene v kolektivni pogodbi, ki ni bila razglašena za splošno veljavno. V tretjem primeru je finsko ladjarsko podjetje želelo spremeniti zastavo ladje v estonsko, da bi tako lahko najelo cenejšo, estonsko posadko, zaradi česar je finska posadka zagrozila s stavko. A sodišče je odločilo, da je pravica do stavke v tem primeru v nasprotju z načeli proste konkurence, saj delavci ne morejo preprečiti podjetju, da spremeni svoj sedež.
»Pravica do stavke je temeljna pravica. Je svetovni standard,« je opozoril Semolič. Sodišče Evropskih skupnosti po njegovih besedah s takimi odločitvami legalizira socialni dumping in skozi stranska vrata uvaja tako imenovano Bolkesteinovo direktivo o prostem pretoku storitev. Gre za uveljavljanje tako imenovanega domicilnega načela, torej da bi za podjetje, ki opravlja neko storitev v drugi državi članici, veljalo pravo izvorne države, ne pa tiste, v kateri opravlja storitev. Takšna ureditev bi po Semoličevem mnenju lahko ogrozila tudi delodajalce, saj bi to na trg vpeljalo džunglo, v kateri bi podjetja z delavci iz držav s cenejšo delovno silo lahko povsem prosto konkurirala podjetjem, v katerih so domači, dražji delavci.
»Odločitve sodišča kažejo sistem Unije, kakršen pač je. Predvsem gre za gospodarsko integracijo,« pravi dr. Polonca Končar, predstojnica katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. »Doslej države članice, žal, še niso dosegle soglasja o tem, da bi tudi socialna politika postala skupna politika Evropske unije in bi jo obravnavali kot enakovredno drugim politikam. Zato tudi je ''socialno'' vedno podrejeno ''ekonomskemu''.«
A kaj to konkretno pomeni za Slovenijo? Bi romunsko podjetje v Sloveniji lahko izplačevalo romunske plače? Končarjeva meni, da je sodišče s temi odločitvami zagotovo dalo prednost prostemu pretoku storitev in prepovedi konkurence ter poseglo v nacionalne ureditve industrijskih razmerij, a hkrati opozarja, da skandinavske države, kar zadeva delavsko zakonodajo, nikakor niso tako idealne, kot si mogoče predstavljamo, in da so slovenski delavci bolje zaščiteni. Minimalne delovne razmere so pri nas predmet zakonske ureditve, tudi minimalna plača je zakonsko urejena. Večina kolektivnih pogodb je splošno veljavna. Zakonodaja sedaj dopušča tudi razširitev kolektivne pogodbe. Prav tako je zakonsko urejen položaj v Slovenijo napotenih tujih delavcev. Slovenska plača pa kljub vsemu ne velja za večino (izjema so gradbeni delavci) napotenih delavcev, ki delajo v Sloveniji do enega meseca.
Semolič je še opozoril, da se zaradi omenjenih odločitev sodišča v skandinavskih državah že krepijo zahteve po protekcionizmu, na Danskem pa menda s sprejetjem nekaterih protekcionističnih ukrepov celo pogojujejo ratifikacijo lizbonske pogodbe. Po njegovem mnenju (in mnenju večine evropskih sindikatov) bi se morali evropski voditelji spoprijeti s težavo in sprejeti klavzulo, ki bi socialnim pravicam dala prednost pred konkurenčnostjo in prostim pretokom delovne sile. Poslanska skupina Neodvisnost in demokracija v evropskem parlamentu je slovensko predsedstvo Unije celo pozvala, naj tako določilo vključi v lizbonsko pogodbo. In kaj pravijo v slovenskem predsedstvu? Kot so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, razumejo zaskrbljenost sindikatov, zato menijo, »da morajo Evropska komisija in države članice, ki jih te sodbe zadevajo, preučiti njihove posledice in ukrepati v skladu z ugotovitvami«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.