Borut Mekina

17. 7. 2008  |  Mladina 29

Prisluškovanje po domače

Pravno neurejen status novih prisluškovalnih naprav

Prisluškovanje mobilnim telefonom mora omogočiti operater na podlagi sodne odločbe, medtem ko pri IMSI catcherjih zadostuje zgolj vklop naprave.

Prisluškovanje mobilnim telefonom mora omogočiti operater na podlagi sodne odločbe, medtem ko pri IMSI catcherjih zadostuje zgolj vklop naprave.
© Matej Leskovšek

Goran Klemenčič, strokovnjak za kazensko pravo s Fakultete za varnostne vede, je v zadnjem intervjuju za Mladino dejal, da slovenska policija že nekaj let uporablja mobilno napravo, s katero je mogoče spremljati pogovore prek mobilnega omrežja. Njen obstoj so potrdili tudi nekateri drugi pravniki, s katerimi smo se pogovarjali, kljub temu pa na notranjem ministrstvu obstoja naprave in njene uporabe ne želijo priznati. Na naše vprašanje, ali ministrstvo razpolaga s takšno napravo oziroma jo uporablja, so odgovorili, da »policija ne razkriva tehničnih sredstev, taktike in metodike svojega delovanja pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov zaradi interesa izvajanja nadaljnjih postopkov in stopnje tajnosti teh ukrepov«.
Prenosna naprava za spremljanje mobilnih komunikacij, znana pod imenom »IMSI catcher«, ki jo je mogoče kupiti za približno 100 tisoč evrov, ob vklopu simulira bazno postajo. Z njo se povežejo mobilni telefoni v okolici, uporabnik naprave pa lahko prek nje spremlja promet. Torej telefonske številke kličočih in klicanih, vsebino poslanih SMS-poročil, nekatere različice omogočajo tudi snemanje pogovorov in približno lociranje aparata. V zahodnoevropskih državah, denimo v Nemčiji, so jih začeli uporabljati v sklopu protiteroristične zakonodaje, saj je z njimi mogoče onesposobiti delovanje točno določenega mobilnega telefona, ki bi na primer lahko bil uporabljen za aktiviranje bombe. Z njihovo pomočjo pa je tudi mogoče ugotoviti, katero, sicer anonimno telefonsko številko uporablja osumljeni. Na tej podlagi lahko policija nato od sodišča zahteva še »uradno« dovoljenje za prisluškovanje točno določene številke.
A v Nemčiji so po javni debati leta 2002 tudi ustrezno spremenili kazensko zakonodajo in naprave legalizirali za točno določene, nujne primere ter omejili uporabo, ki moti vso komunikacijo na območju, na 10 sekund. Rajko Pirnat s Pravne fakultete pojasnjuje, da lahko uporabo takšnih naprav v Sloveniji odredi samo sodišče. Priznava pa, da doslej uveljavljen postopek predpostavlja, da mora, denimo prisluškovanje, omogočiti operater na podlagi sodne odločbe, medtem ko pri IMSI catcherjih zadostuje zgolj vklop naprave. »To je glavni problem. Policija lahko to opravi sama. Nedvomno bi nad tem potrebovali nadzor. Samo zaupanje ni dovolj,« pravi. Tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je podobno zaskrbljena. »Na policiji so sicer fejst fantje, vendar je policija represiven organ,« komentira. Ena izmed znanih rešitev je, da so te naprave v posesti sodišča, ki jih »posoja« policiji in bdi nad njihovo uporabo. Na pravosodnem ministrstvu se, kot so nam odgovorili, s tem ne ukvarjajo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.