Deja Crnović

 |  Mladina 29  |  Družba

Naj zapravimo denar namesto vas

Kratka zgodovina oglaševanja, oglaševalcev in drugih prigod, ki so za vedno spremenile pop kulturo

Mark Tungate, avtor knjige Oglasni svet, zgodovine oglaševanja

Mark Tungate, avtor knjige Oglasni svet, zgodovine oglaševanja
© Boštjan Tadel

Delati v oglaševanju je kul. Takšna je očitno prevladujoča predstava o biznisu, katerega globalni vložek znaša 400 milijard dolarjev na leto in raste. V filmih kul tipi vedno delajo na kreativnem oddelku kakšne oglaševalske agencije, navadno so samski, sicer magnet za ženske, na kokainu in zaljubljeni sami vase. Morda stereotip, a zgodovina oglaševanja, ki jo je spisal Mark Tungate in je te dni izšla tudi v slovenščini pod naslovom Oglasni svet, ne skuša ovreči nobenega od takšnih stereotipov. To, da delovnik oglaševalca včasih traja tudi 20 ur, je pač realnost, in ni naključje, da so zgodovino oglaševanja pisali predvsem moški. Bolj ali manj ekscentrični, bolj ali manj odvisni od dela in/ali kokaina.
Oglaševalska mantra je biti kul, ne samo v oglasih, ampak tudi v vsem tistem, kar stoji za njimi. Bi David Lynch posnel oglas za Gucci, če oglaševanje ne bi bilo kul? Bi oglaševalske agencije zapravile po 150.000 dolarjev in več za zabavo v Cannesu v času oglaševalskega festivala, če agencijski šefi ne bi bili kul? Zdi se, da je to tisto, kar poganja oglaševalsko industrijo. Industrija, ki sama sebi vsako leto podeli na stotine različnih nagrad, najraje ima tiste za kreativnost, drugače verjetno ne bi zmogla preživeti v svetu, kjer jo po malem vsi sovražijo in ji pripisujejo vse od subliminalne manipulacije z gledalci do pogodb s hudičem. Čeprav bi vam marsikateri oglaševalec marsikaterega od grehov z veseljem priznal, pa ostaja neizpodbitno, da gre za eno od turbulentnejših industrij, kjer pravijo, da vsako agencijo do popolne katastrofe vsak trenutek ločijo zgolj trije telefonski klici.
Zgodovino oglaševanja lahko beremo na več načinov. Kot zgodovino majhnih prismuknjencev, ki so kot neuspešni pisatelji ali neuspešni »kaj drugega« poskusili srečo v oglaševanju in iz sebe naredili kult, zaradi česar je večina imen agencij danes velika zmeda začetnic imen in priimkov. Kot zgodovino združevanja in razdruževanja agencij, zaradi česar lahko za veliko večino zaposlenih v oglaševanju danes rečemo, da delajo v enem izmed šestih globalnih konglomeratov. Kot zgodovino velikih idej, zaradi katerih se ni spremenila le količina prodanih izdelkov, temveč tudi način, kako gledamo na svet potrošništva. Kot zgodovino idej, ki so mladino vabile v vojno ali pa morda za vedno spremenile tok zgodovine, ko so politikom pomagale priti na oblast. Nekdaj je John E. Powers, eden prvih znanih tekstopiscev, prisegal na čisto resnico, ko je za propadajočo tovarno napisal oglas: »Bankrotirali smo. Ta oglas bo našim upnikom razblinil zadnje dvome in v nekaj dneh bodo zahtevali vse nazaj. Le če pridete in kupite naše blago jutri, bomo imeli denar za poplačilo dolgov. Če pa ne pridete, bomo pritisnjeni ob zid,« današnja oglasna besedila pa so vedno bolj sofisticirana in po mnenju večine vedno dlje od resnice.

Velikani med pionirji

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.