Darja Kocbek

17. 7. 2008  |  Mladina 29  |  Politika

Kdo je naslednji? Katera banka? Katera država?

Težave ameriških investicijskih bank Fannie Mae in Freddie Mac so na finančni trg, kjer si banke izposojajo denar za posojila, ki jih dajejo podjetjem, prinesle novo negotovost.

Da finančna kriza, ki se je pred približno letom dni začela v ZDA, še ni končana, se je izkazalo spet v tem tednu, ko je ameriški finančni minister Henry Paulson predstavil predloge za pomoč največjima hipotekarnima bankama Fannie Mae in Freddie Mac. Ker se je vrednost njunih delnic na borzi znižala za približno polovico, je obstajala resna grožnja, da bi se lahko zrušili, kar bi na globalni ravni povzročilo krizo, primerljivo z zlomom računalniških in internetnih družb leta 2000. Številne evropske in azijske poslovne banke so namreč kupovale njune zadolžnice, ki so zaradi državnega nadzora na trgu enakovredne ameriškim državnim obveznicam.
Fannie in Freddie imata skupaj zavarovanih kar za 5,2 bilijona (5200 milijard) dolarjev hipotek, jamstvo zagotavljata za vsako drugo hipoteko, s katero so Američani zavarovali posojilo za svojo hišo. Da bi vlada preprečila zlom, predvsem pa, da bi opogumila investitorje na borzah, jima je povečala znesek posojila, ki ga imata na voljo, če ga bosta potrebovali. V skrajni sili je predvideno tudi njuno podržavljenje. Obe banki sta za zdaj (vsaj začasno) rešeni, toda vse več ameriških bank napoveduje nove odpise slabih naložb, ki so posledica nepremičninske krize. Tudi ta se še vedno stopnjuje, saj se nekateri Američani, ki ne morejo več odplačevati posojil za svoje domove, selijo celo v avtodome.
Ugledni ekonomist Paul Krugman je v svoji kolumni v New York Timesu sicer pojasnil, da je bil vihar zaradi težav bank Fannie Mae in Freddie Mac pretiran. Obe bosta potrebovali pomoč države, a njuni problemi ne bodo imeli vpliva na gospodarstvo. Pojasnil je, da omenjeni banki nista mogli kupovati spornih finančnih produktov, ki so povzročili ameriško finančno krizo. V težave sta zabredli zgolj zaradi padca vrednosti nepremičnin, s katerimi imata zavarovane hipoteke. Fannie in Freddie sta javno-zasebni ustanovi pod kontrolo nadzornih institucij, ki ne dovoljuje naložb v sumljive finančne produkte, sestavljene iz hipotek za posojila, ki jih Američani praviloma ne bi smeli dobiti, zaradi katerih so druge banke in finančne ustanove morale odpisati več sto milijard dolarjev slabih naložb. Fannie in Freddie sta kljub temu morali od decembra najeti že za 20 milijard dolarjev svežega kapitala, da bi pokrili izgubo, ki jo imata zaradi nepremičninske krize. Zaradi nje cene nepremičnin v ZDA še zmeraj padajo, na kar cenilci Fannie in Freddie pri izračunu hipotek niso računali.
V Evropi je med državami, ki jih je nepremičninska kriza najbolj prizadela, Španija. Tam je pravkar ena največjih nepremičninskih družb Martinsa-Fadesa napovedala stečaj. Družba je zadolžena za 5,4 milijarde evrov, stečaj pa je bila prisiljena napovedati, ker ni mogla dobiti posojila v višini 150 milijonov evrov, s katerim bi si zagotovila refinanciranje posojil (poplačilo zapadlih posojil z novimi) v višini 4 milijarde evrov. Podobne težave ima še več španskih nepremičninskih družb. Nepremičninski trg je v težavah tudi v Veliki Britaniji in na Irskem.
Težave ameriških investicijskih bank Fannie Mae in Freddie Mac so na finančni trg, kjer si banke izposojajo denar za posojila, ki jih dajejo podjetjem, prinesle novo negotovost. Zaradi tega imajo banke na voljo manj denarja in po višji ceni. Podjetja, ki potrebujejo denar za investicije in druga plačila, od bank zaradi tega dobijo manj posojil, tista, ki jih dobijo, so dražja. Ker je manj denarja za investicije, širitev proizvodnje in odpiranje novih delovnih mest, je manj denarja za zaposlene, za širitev proizvodnje in razvoj. To znižuje gospodarsko rast. V Sloveniji podražitve denarja na medbančnem trgu kot kaže vse bolj stiskajo tudi podjetja, kjer so z velikimi posojili izvedli menedžerske odkupe in so nasploh prevzeme verižno financirali s posojili in zastavo delnic, kar pomeni, da za odplačilo dolga potrebujejo vse več dobička.
Da finančna kriza še zdaleč ni mimo, opozarjajo tečaji delnic na borzah. Nemški indeks Dax je v torek recimo zdrsnil pod 6100 točk, kar je najnižja raven v zadnjih dveh letih. Tudi ameriški Dow Jones močno pada. Borzni posredniki ta padec utemeljujejo s prepričanjem, da pomoč, ki jo je ameriška vlada zagotovila bankama Fannie Mae in Freddie Mac, ne bo zadoščala. Pet bilijonov dolarjev, kolikor so vredne njune hipoteke, je tudi za ameriške razmere ogromen znesek, to je namreč več kot ena tretjina BDP v ZDA.
S padci borznih indeksov pa še zmeraj raste vrednost evra v primerjavi z dolarjem. Poleg dragih posojil je to še dodatna ovira za gospodarsko rast v državah z evrom. Za svoje izdelke, ki jih prodajajo v ZDA in druge države, kjer imajo valute vezane na dolar, namreč dobijo vse manj, močan evro jim gre delno na roko le pri podražitvah surovin in nafte, kajti te cene so obračunane v dolarjih.
Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz je v pogovoru za Sunday Times med drugim razložil, zakaj so bila svarila, da bo prišlo do finančne krize, preslišana. Preveč ljudi je služilo preveč denarja. V finančnem in nepremičninskem sektorju so služili toliko denarja, da so želeli verjeti, da nič ne delajo narobe. Veliko je bilo samoprevare, ugotavlja ugledni ekonomist. Velik del krivde nosijo tudi zvezne rezerve, ker so gospodarstvo preplavile z gotovino - zaradi zniževanja temeljne obrestne mere se ni izplačalo varčevati, zato so potrošniki in podjetja povečali potrošnjo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.