17. 7. 2008 | Mladina 29 | Politika
»Lopov« v našem morju
Nakup vojaške ladje Svetljak
Vojaška ladja Svetljak
© Arhiv Mladine
Leta 2010 bo slovenska vojaška mornarica imela, poleg gumenjaka, ki je že zasidran v Ankaranu, še »najnovejši tip ladje (projekt 10412) modernega dizajna, ki bo izdelana skladno z zahtevami SV. Ladja bo opremljena s pogonskimi agregati (motorji MTU) in z agregati ter generatorji nemških proizvajalcev, s sodobnimi oborožitvenimi sistemi, z avtomatiziranim sistemom za upravljanje ognja ter navigacijskimi in komunikacijskimi sistemi, ki so interoperabilni s standardi Nata.«
Vojaška ladja Svetljak, kar v prevodu pomeni lopov, ki krade v prostorih, kjer gori luč, lahko pa tudi hrošč (Lampyridae), bo večnamensko plovilo, namenjeno predvsem potrebam Slovenske vojske za izvajanje nalog obrambe slovenskega akvatorija in za izvajanje nalog v sklopu sodelovanja v zavezništvu, opremljena pa bo tudi za izvajanje nalog v okviru reševanja ter zaščite in pomoči na morju. Po mnenju prodekana za študijske zadeve Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani dr. Jelenka Švetaka, sicer tudi kapitana dolge plovbe, »ladja Svetljak ne bo samo vojaška v ozkem smislu, temveč bo večnamenska ladja, to pomeni, da bo ustrezna tudi za opravljanje drugih nalog, in sicer iskanja in reševanja, odzivanja na pomorske nezgode in naravne nesreče, izobraževanja pomorščakov, humanitarne asistence itd. Skratka, gre za ladjo, ki bi bila lahko kos nalogam varnosti in zaščite morja, pomorske infrastrukture in obmorskega prebivalstva.«
Bolj v dvomih glede nakupa je mag. Erik Kopač, obramboslovec s Fakultete za družbene vede, saj gre po njegovem mnenju za prehitro in vsiljeno odločitev v sklopu poravnave ruskega klirinškega dolga do Slovenije. Mag. Kopač opozarja, da so Rusi »priporočili« ta nakup zato, da dolga ne bi odplačevali z energenti, vendar je bil »nakup vojaške opreme, tako kot nabava opreme za strojegradnjo (elektrarne), samo eden od možnih načinov odplačila. Odplačilo dolga torej ne bi nujno vključevalo vojaške opreme, vendar se je naša država (tako kot številne druge, npr. Hrvaška) odločila, da v naboru možnosti odplačila izbere vojaško opremo, ki sodi med najštevilnejše in tudi najkakovostnejše ruske (izvozne) proizvode.«
Njegovo tezo naj bi potrjevalo to, da po strateških dokumentih ministrstva za obrambo mornariška divizija Slovenske vojske sodi med »nepremostljive sile z nizko stopnjo pripravljenosti oziroma enote, ki nimajo prioritete pri zagotavljanju zmogljivosti«, zato se z nakupom še ene vojaške patruljne oziroma večnamenske ladje ni hitelo. S tega vidika bi lahko rekli, da ladja ni nekaj, kar bi Slovenska vojska res nujno potrebovala. Po Kopačevem mnenju so za Slovensko vojsko prednostna transportna letala, vendar je »težava v tem, da jih v Rusiji ne izdelujejo, poleg tega bi bili pri tem poslu pritiski z 'Zahoda' zelo veliki. Raketni sistemi zračne obrambe srednjega dosega pa stanejo veliko več, kot je vredna ladja, katere nakup je načrtovan. Če povzamem, bi bilo tako morda smotrneje, da klirinškega dolga Rusije do Slovenije sploh ne bi poravnali z nakupom vojaške opreme!«
Na vprašanje, zakaj se je obrambno ministrstvo odločilo prav za ladjo, ne pa za kakšno drugo vojaško opremo, so z ministrstva odgovorili, da so preučili »različne možnosti nabave vojaške opreme iz klirinškega dolga Ruske federacije. Za del dolga bo nabavljen protiletalski sistem kratkega dosega, s katerim bo nadomeščen sedanji sistem, ki je prav tako ruske proizvodnje in ga ima Slovenska vojska v oborožitvi že 16 let, za del dolga pa večnamensko plovilo, katerega nabava je načrtovana v splošnem dolgoročnem programu opremljanja in razvoja Slovenske vojske.«
Naša sogovornika pa nista enakega mnenja niti glede ustreznosti novega plovila in na vprašanje, ali ne bi bilo glede na velikost akvatorija smotrneje kupiti dveh manjših plovil, ki bi lažje opravljali tudi funkcijo obalne straže, mag. Kopač odgovarja, da bi glede na »slovenske potrebe zagotovo bilo najracionalneje, da bi združili vsa 'službena' plovila in kadre v en sistem (obalno stražo), ki bi izvajal vse naloge mornarice Slovenske vojske, pomorske policije in uprave za pomorstvo oziroma kapitanije. Prvi korak, ki bi ga morali torej storiti glede zaščite našega akvatorija, je oblikovanje enovitega sistema, šele nato bi bilo treba začeti nakupovati novo opremo. S tega stališča je nakup kakršnegakoli plovila, ki trenutno ni nujno potrebno, za Slovenijo neracionalen.« Kapitan dolge plovbe dr. Švetak pa meni, da kratka obala še ni ovira za nakup večje ladje, a dodaja, da če bi gledali le svoje koristi, »potem bi bila smiselnejša nabava dveh manjših ladij z boljšo manevrsko sposobnostjo oziroma manjšo krožnico obračanja, vendar imamo zato ladje uprave za pomorstvo in pomorske policije«.
Sicer pa bo Svetljak stal 35 milijonov dolarjev. Na ministrstvu pravijo, da bo ladja imela privez v Luki Koper in glede na izkustvene norme, ki jih imamo z ladjo Ankaran, pa so »letni stroški vzdrževanja pogonskega agregata minimalni oziroma so enaki stroškom rednega servisiranja. Pri vzdrževanju oborožitve in opreme ter sistemov prav tako ne pričakujemo večjih stroškov.« Mag. Erik Kopač meni, da bo vzdrževanje ladje davkoplačevalce na leto stalo okrog 200.000 evrov, dr. Švetak pa meni, da »znaša vzdrževanje okoli dva do tri odstotke vrednosti plovila na leto in obsega dokiranje, motor, ventile, elektroniko, čiščenje in vzdrževanje trupa ter podvodnega dela plovila, na katerem je treba obnavljati barvno plast, ki preprečuje rast vodnega rastlinja in školjk ...«
Kajpak bi bilo naivno pričakovati, da bo Svetljak zagotovil varnost in celovitost našega morja, vendar bo po mnenju »kupcev« in zagovornikov nakupa z manevrskimi sposobnostmi in bojnimi sistemi ter možnostjo hitrejšega prilagajanja razmeram Svetljak ustrezal namenom, zaradi katerih ga bo Slovenska vojska dobila.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.